Sreda, 9. 11. 2022, 9.46
2 meseca, 1 teden
DOBROTE IZ SLOVENIJE – SLOVENSKI ZAŠČITENI KMETIJSKI PRIDELKI IN ŽIVILA
Lokalna hrana: to so dobrote iz Slovenije
Domača, lokalno pridelana hrana ima za potrošnika številne prednosti. Predvsem sta tu znano poreklo, dejstvo, da vemo, od kod prihajajo izdelki, in zavedanje o tem, kaj jemo. Sledi boljša kakovost izdelkov, ki se odraža tudi prek krajših poti od pridelovalca do potrošnika, na način, da živila ohranijo višjo hranilno vrednost. Zanemarljivi pa niso niti vplivi tradicionalnih receptur in okolja na hrano, saj je s tem izvor hrane geografsko umeščen v slovenske regije. V končni fazi pa podpirati lokalno pridelavo in predelavo hrane pomeni podpirati slovenske kmete in s tem tudi razvoj slovenskega podeželja. Zavedanje o pomenu lokalne hrane postopoma raste tudi v Sloveniji, zato je prav, da jo znamo tudi prepoznati. Mnogi poznajo označbo "izbrana kakovost", pa znate v trgovini prepoznati tudi druge zaščitene kmetijske pridelke in živila, ki so posebni in posebej označeni zaradi načina pridelave in predelave, tradicionalne recepture ali geografskega območja, iz katerega izhajajo?
Slovenija je majhna, a kljub temu ponuja celo bogastvo raznolikosti, ki se kažejo tako v geografskem pogledu kot kulinaričnih posebnostih.Razgibanost in raznovrstnost pokrajine na stičišču Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorovja in Sredozemlja omogoča različna kulinarična doživetja.
V Sloveniji nedvomno pridelujemo in predelujemo kakovostno in zdravo hrano, kar lahko tudi dokažemo z različnimi znaki na živilih. Prava škoda bi namreč bila, če znakov ne bi poznali. A kako prepoznati proizvode, ki so pristni in zaščiteni? Kakšen je pomen zaščite in zaščitnih znakov na embalaži kmetijskih in živilskih proizvodov?
Čemu služijo označene sheme kakovosti?
Pojdimo od začetka. Vsaka shema kakovosti je označena s svojim znakom oziroma označbo. Ponudniki lahko označevanje živil uporabljajo na svojih izdelkih ob pogoju, da izpolnjujejo zahteve, ki jih posamična shema kakovosti predpisuje. Ti proizvodi so deležni tudi stalnih dodatnih kontrol. Potrošnik tako lahko hitro prepozna posamezne dodane vrednosti živila. Pri tem mu označbe olajšajo nakup, če je z njimi seznanjen.
Sheme kakovosti so na splošno namenjene kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi oziroma značilnostmi, ki so lahko posledica vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave ali predelave, tradicionalnih receptov ali postopkov, ali pa presegajo predpisano kakovost, pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja.
Kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti so proizvedeni po natančno predpisanih postopkih, njihovo proizvodnjo pa dodatno kontrolirajo certifikacijski organi.
Evropske in nacionalne sheme kakovosti
Ko torej govorimo o shemah kakovosti, pri tem mislimo na kmetijske pridelke in živila, ki imajo posebne lastnosti zaradi načina pridelave oziroma predelave, vpliva geografskega območja na proizvod ali zaradi tradicionalnih postopkov proizvodnje.
Evropske sheme kakovosti so predpisane z evropsko zakonodajo. To so:
• zaščitena označba porekla,
• zaščitena geografska označba,
• zajamčena tradicionalna posebnost,
• ekološka pridelava in predelava.
Nacionalne sheme kakovosti so predpisane z nacionalno zakonodajo. To so:
• označba višje kakovosti,
• integrirana pridelava,
• izbrana kakovost.
Pomen zaščite slovenskih kmetijskih pridelkov in živil
Kaj pomeni, da je kmetijski pridelek ali živilo zaščiteno? Zaščita kmetijskega pridelka ali živila pomeni, da so zaščiteni ime določenega kmetijskega pridelka ali živila, način njegove proizvodnje in receptura.
Pomen zaščite slovenskih kmetijskih pridelkov in živil je raznolik. Zaščita kmetijskih pridelkov in živil je pomembna zaradi močnih konkurenčnih pritiskov, saj krepi zaupanje potrošnikov ter zagotavlja stalno kakovost.
Spodbujanje pridelave in proizvodnje zaščitenih kmetijskih pridelkov je v končni fazi pomembno za razvoj podeželja, ohranjanje poseljenosti na podeželju, ohranjanje kulturne dediščine in tradicionalnega izročila ter, ne nazadnje, tudi za zagotavljanje delovnih mest.
"Zaščitena označba porekla"
Shema kakovosti »zaščitena označba porekla« zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države. Kot zaščitena označba porekla se zaščitijo imena tistih proizvodov, ki so najtesneje povezani z geografskim območjem, na katerem se proizvajajo, saj geografsko območje vpliva na njihove lastnosti. Vsi postopki pridelave in predelave morajo potekati na določenem geografskem območju, prav tako pa morajo s tega območja izhajati tudi uporabljene surovine. Njihova proizvodnja je geografsko omejena.
Živila z znakom "zaščitena označba porekla" se ponašajo s svojimi edinstvenimi zgodbami, zagotavljajo kakovost in z vizualno označbo olajšajo izbiro pri nakupu. Slovenski proizvodi, ki nosijo znak »zaščitena označba porekla«, se potrošnikom predstavljajo s surovinami in postopki pridelave ter predelave izključno v Sloveniji.
Slovenska Istra je na primer eden najbolj severnih predelov, kjer še uspeva oljka. Zaradi podnebnih posebnosti, sestave tal in izbora oljk tukaj lahko govorimo o izjemnem oljkarskem območju. V tem kontekstu velja omeniti sedem stoletij staro tradicijo pridelovanja soli v Piranskih solinah, bogata pašna območja živine, ki prispevajo k posebnim okusom sirov, posebne podnebne razmere različnih čebeljih paš in še bi lahko naštevali.
In katere izdelke lahko torej najdemo pod to označbo?
Med temi izdelki so Bovški sir, Kočevski gozdni med, Kraški med, Nanoški sir*, Istrski pršut*, sir Mohant, sir Tolminc, Piranska sol, Ekstra deviško olje Slovenske Istre, Oljčno olje Istra.
"Zaščitena geografska označba"
"Zaščitena geografska označba" je shema kakovosti, ki zajema kmetijske pridelke in živila, ki izvirajo iz določene regije, kraja ali države, v nasprotju s shemo "zaščitena označba porekla" pa je tukaj povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom manj tesna. Kmetijski pridelek ali živilo ima posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti. Vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) mora potekati na določenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja oziroma celo zunaj Slovenije.
Razlika v primerjavi s shemo "zaščitena označba porekla" je predvsem v tem, koliko surovin mora izvirati z geografskega območja in kolikšen del proizvodnega postopka mora potekati na določenem geografskem območju. Spoznajmo primere.
Razgibanost in raznolikost pokrajin v Sloveniji predstavlja tudi vir različnih, edinstvenih lastnosti pridelkov in izdelkov, ki jih pridelujemo in predelujemo v danem okolju. Kraška burja, na primer, daje poseben značaj mesninam, ki izvirajo s Krasa.
Slovenija stoji na stičišču alpskega, subpanonskega, dinarskega in submediteranskega območja, zaradi česar je rastlinski svet zelo pester. To pa so naravnost idealni pogoji za pridelavo zelo kakovostnega Slovenskega medu različnih vrst.
Tudi na ravninskem delu države ni bistveno drugače. Na prekmurske pridelke in tamkajšnje jedi vplivajo suhe in ostre zime. Tako na primer sušenje in dolgotrajno zorenje Prekmurske šunke v teh specifičnih podnebnih razmerah vpliva na njen okus.
Glavna dejavnika, da je Ptujski lük razvil ostrejši okus od drugih sort čebule, sta verjetno značilno suho podnebje ob dozorevanju in plitva, peščena, s hranili slabše založena tla.
Zaščiteni so tudi pridelki ali živila, ki so plod dolgoletnega prenašanja znanja, kot velja na območju Štajerske in Prekmurja, kjer na primer tradicija pridelave oljnih buč in predelave bučnih semen v bučno olje sega že v 18. stoletje.
Slovenija je mozaik raznolikih pokrajin in geografskih posebnosti, ki se močno odražajo v kakovosti, okusih in načinu pridelovanja živil, saj je tradicija pridelave in predelave brez izjeme povezana z njimi. Stoletja izkušenj narekujejo postopke, ki vodijo do odličnih, kakovostnih in okusnih živil. Kar 13 izdelkov ima zaščiteno geografsko označbo.
Med njimi najdemo Kraški pršut, Zgornjesavinjski želodec, Štajersko-prekmursko bučno olje, Prleško tünko, Kraško panceto, že omenjeni Ptujski lük, Slovenski med, Kraški zašink, Kranjsko klobaso, Prekmursko šunko, Jajca izpod kamniških planin, Štajerski hmelj in Šebreljski želodec*.
"Zajamčena tradicionalna posebnost"
Na zaščito recepture, načina priprave ali njegove sestave se nanaša shema "zajamčena tradicionalna posebnost". Te kmetijske pridelke ali živila proizvajajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike.
Tipične slovenske jedi niso le hrana – gradniki njene celostne podobe so kuhanje z lokalnimi in sezonskimi sestavinami, pridelanimi v značilnem okolju, unikatni postopki ter pristopi k pridelavi in pripravi. Nadvse pomembna sta način postrežbe in edinstveno gostoljubje, ki izvira iz določenega okolja. Ne nazadnje pa tudi tradicija, ki jo posamezniki uspešno ohranjamo ob praznikih, različnih praznovanjih in kulinaričnih festivalih. Iz take edinstvene kombinacije lahko nastane nepogrešljivi okus po – domačem.
Med temi izdelki so Prekmurska gibanica, Idrijski žlikrofi, Belokranjska pogača in Slovenska potica.
Zakladnica jedi, ki bi jih bilo škoda spregledati
Slovenske jedi so nedvomno prepoznavne in imajo značaj. Pestrost slovenske pokrajine in raznolikost pridelave in predelave hrane sta v Sloveniji izjemni, kar je tudi glavni razlog za našo nadvse bogato kulinarično dediščino. Slovenija je raznolika tako po običajih kot tradiciji, kar se odraža tudi v bogati gastronomski dediščini ter pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Prav je, da to cenimo in prepoznamo.
*Proizvod je zaščiten, vendar za njegovo proizvodnjo trenutno ni certificiran noben proizvajalec.
