Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
11. 8. 2014,
14.12

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Igor Akrapovič ZSSS GZS

Ponedeljek, 11. 8. 2014, 14.12

6 let, 7 mesecev

Podaljšanje delovnika v Sloveniji malo verjetno

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Vsaka država se delovne zakonodaje loteva na svoj način. Treba je zvišati produktivnost, a ne samo s povečevanjem števila ur, je 50-urni hrvaški delovnik komentiral podjetnik Igor Akrapovič.

Hrvaški sabor je pred slabim mesecem sprejel nov zakon o delovnih razmerjih, katerega pomembna novost je podaljšanje delovnega tedna. S prerazporeditvijo delovnega časa se bo podaljšal na 50 ur, v primeru dogovora s kolektivno pogodbo pa tudi na 60 ur.

Gre za ukrep, ki gre mimo evropske direktive o delovnem času, ki članicam Evropske unije priporoča, naj delovni teden omeji na največ 48 ur. Najmlajša članica Evropske unije pa bo imela tako tudi zakonsko določen najdaljši delovni teden v EU. Najkrajšega, 35-urnega, imajo medtem Francozi, Danci imajo 37-urni delovni teden, drugje po Evropi pa imajo večinoma 40-urnega.

"Hrvaški delodajalci gredo absolutno predaleč" "To je čisti absurd, na eni strani bodo nekateri ljudje delali po 12 ur dnevno, na drugi strani je mnogo mladih, ki bi radi delali, pa ne dobijo služb," se je na novo hrvaško zakonodajo odzval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Ocenjuje, da gredo hrvaški delodajalci pri izkoriščanju delavcev in pri tem, koliko želijo iz njih iztisniti, absolutno predaleč.

Prvi sindikalist v Sloveniji poudarja, da je takšen ukrep v nasprotju z bojem proti brezposelnosti, obenem pa ima lahko številne negativne posledice, od več bolniških dopustov do večje obremenitve socialne blagajne. "Delavcem je treba dati čas ne samo za počitek, temveč tudi za družino, dodatna izobraževanja," pravi Semolič, ki je vesel, da takih predlogov v Sloveniji ni.

GZS: Vprašanje je, ali je to sploh smiselno Da bi v Sloveniji sprejeli podoben ukrep, je malo verjetno, ocenjuje Goran Novković z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki se sicer sprašuje, ali je to sploh smiselno. "Bolj kot podaljšanje ali skrajševanje delavnika so ta hip v Sloveniji pomembnejša druga vprašanja, predvsem to, kako odpraviti zaposlitveni krč," poudarja Novković.

Na GZS so prepričani, da za gospodarski zagon naša država potrebuje zmanjšanje obremenitev dela, ki bi jo po njihovih navedbah med drugim dosegli s socialno kapico, znižanjem obremenitev najnižjih plač.

Kako dolg je v resnici v Sloveniji delovni teden? Novković sicer opozarja, da v Sloveniji primerjalno gledano z drugimi članicami EU nimamo 40-urnega delovnega tedna, temveč 37,5-urnega. Dejstvo je namreč, da je pri nas v delovnik vštetih tudi 30 minut za malico, kar je v EU bolj ko ne izjema. Imajo pa plačan odmor za malico tudi Hrvati.

Da nimamo 40-urnega delovnika, opozarja tudi podjetnik Igor Akrapovič, ki je prepričan, da je polnih osem ur dela na dan oziroma 40 efektivnih ur dela tedensko povsem dovolj. "Občasno, v primeru kakšnih posebnih razlogov, kot je na primer izredno povečanje naročil, je treba delavnik tudi podaljšati, a le v izrednih primerih."

Sicer se za podaljšanje delovnega tedna ne zavzema, temveč za optimiziranje dela in organizacijo delovnih procesov v okviru obstoječih delovnih ur v dnevu, tednu. "S povečano produktivnostjo bi se izboljšala uspešnost podjetij, kar bi na dolgi rok zaradi izboljšane konkurenčnosti našega gospodarstva prineslo več delovnih mest," pravi Akrapovič.

Ne spreglejte