Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
5. 2. 2013,
17.26

Osveženo pred

7 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Semenarna Ljubljana sodišče

Torek, 5. 2. 2013, 17.26

7 let, 10 mesecev

Planet TV: Kaj bo s Semenarno Ljubljana?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Na čigavi strani je pravica? Italijanskih lastnikov, ki so Semenarno spravili na rob preživetja, ali oškodovanih upnikov, ki so lastnikom, tako pravi revizija, nasedli zaradi prikrojenih številk?

"V razmerah, kot jih imamo danes, bi upniki vsekakor morali imeti prednost, da vstopijo v podjetje," je prepričan gospodarski pravnik Andrej Simonič. Sicer čez Semenarno in njena avtohtona slovenska semena lahko naredimo samo še križ.

Upniki so lani oktobra sklenili, da Semenarna obstane, in to z dokapitalizacijo: "Ob tem, da se izgube, ki so obstajale že prej, pokrijejo v breme kapitala starih lastnikov, v tem primeru je očitno upniški odbor ugotovil, da je teh izgub več, kot je kapitala starih lastnikov, in so ga popravili na ničlo."

Obstoječe lastnike in z njimi Italijane so razlastninili, novi lastniki pa so postali tisti, ki so Semenarno dokapitalizirali. In ker so Italijani postregli zgolj s slabo četrtino milijona, Deželna banka in Abanka pa s pol in četrt milijona, so Italijani ostali v manjšini. Zato boj Italijanov z nenehnimi pritožbami na sodišča, ki so bile do zdaj neuspešne. In to z argumentom sodišč, da so pravice upnikov pomembnejše. Bo tako sklenilo tudi višje sodišče, ki odloča o usodi semenarne?

V družini Zatler se že vrsto let ukvarjajo s kmetijstvom in čeprav uporabljajo tudi hibridna semena, Semenarni Ljubljana ne želijo pomahati v slovo. "Bila pa velika izguba, če ne bi imeli več Semenarne Ljubljana. Ne bi bilo več teh avtohtonih sort. Strah nas je, da bi bili odvisni samo od tujih hiš," je pojasnila Bernarda Zatler.

Ljudje se sicer ne zavedajo pomena domačih semen, a multinacionalke s tem zelo veliko zaslužijo. Predsednica društva Varuhi semen Mateja Koler je pojasnila: "Njim je zagotovo v interesu čim večji dobiček, nam pa, da se naravna in kulturna dediščina ohrani."

Ne spreglejte