Osrednje centralne banke usklajeno v umirjanje razmer na finančnih trgih

S tem bi banke zmanjšale vse večje napetosti na finančnih trgih, ki jih povzroča dolžniška kriza v območju evra. Za podoben ukrep so se banke odločile že septembra, tako kot takrat pa so se borze tudi danes nanj odzvale navdušeno. V usklajeni akciji sodelujejo Evropska centralna banke (ECB), ameriška centralna banka Federal Reserve, britanska centralna banka Bank of England, ter centralne banke Švice, Japonske in Kanade.

S tem naj bi se zmanjšale napetosti na medbančnem trgu Centralne banke naj bi z ukrepom, ki bo začel veljati v začetku decembra, bankam olajšale dostop do likvidnosti v ameriških dolarjih in tako zmanjšale napetosti na medbančnem trgu, saj si banke zaradi zaskrbljenosti glede razvoja dogodkov v območju evra ne posojajo denarja, raven nezaupanja med bankami pa vse bolj spominja na razmere ob izbruhu svetovne finančne krize ob koncu leta 2008.

Banke so postale vse bolj odvisne od likvidnostnega financiranja pri ECB S še posebej velikimi težavami se soočajo evropske banke, saj se banke drugod po svetu bojijo, da jim zaradi širjenja dolžniške krize evrskega območja, ki povzroča vse večje težave finančnemu sektorju na stari celini, denarja ne bodo odplačale. Banke so zato postale vse bolj odvisne od likvidnostnega financiranja pri ECB.

Pri ukrepu gre za znižanje cene dolarjev v valutnih zamenjavah, ukrep pa naj bi veljal do 1. februarja 2013. ECB bo tako evropskim bankam ponujala tedenske in trimesečne operacije refinanciranja v dolarjih in to po nižjih ter fiksnih cenah.

Banke bodo vzpostavile začasne dvostranske mehanizme za zamenjavo likvidnosti Centralne banke so se dogovorile tudi, da bodo kot krizni ukrep vzpostavile začasne dvostranske mehanizme za zamenjavo likvidnosti, tako da bodo nujna finančna sredstva na voljo v vsaki od držav ali gospodarskih območij in to v vsaki od valut. Zaenkrat se sicer kaže zgolj potreba po dolarjih, a za vsak primer so centralne banke pripravljene te zamenjave razširiti tudi na druge valute. ECB se je v tej luči z ostalimi centralnimi bankami dogovoril o začasni mreži recipročnih linij valutnih zamenjav, v skladu s katero bodo centralne banke območja evra drugim centralnim bankam ponujale evre, medtem ko bodo centralne banke evrskega območja lahko po potrebi evropskim bankam poleg dolarjev ponujale tudi jene, funte, franke in kanadske dolarje.

Prvi mož francoske centralne banke: Gre za finančno, ne denarno krizo Evropa se sooča z "resnično" finančno krizo, ki ima posledice za ves svet, ne pa z denarno krizo. Zaupanje v evro namreč ostaja močno, pa je na forumu v Singapurju dejal guverner francoske centralne banke Christian Noyer. "Zdaj se soočamo z resnično finančno krizo, ki temelji na motnjah na finančnih trgih," je zatrdil Noyer, ki je tudi član sveta Evropske centralne banke (ECB). Gre za finančno, ne denarno krizo, je menil.

"Zaupanje v skupno evropsko valuto ostaja tako močno, kot je bilo vedno" Po Noyerjevih besedah bi lahko bili za krizo edini odgovorni prav opazovalci, ki za negotovost krivijo "fiskalna neravnovesja v obrobnih gospodarstvih" območja evra. Ob tem je zanikal obstoj grožnje prihodnosti evra. "Zaupanje v skupno evropsko valuto ostaja tako močno, kot je bilo vedno," je dejal prvi mož francoske centralne banke. Dodal je, da so menjalni tečaji zgodovinsko visoki, prilivi finančnih sredstev v območje evra pa neprizadeti.

Noyer je prepričan, da je stabilizacija evropskih trgov obveznic bistvenega pomena Noyer je prepričan, da je evro državam prinesel veliko koristi in da bi bil razpust monetarne unije izredno neproduktiven. Glede na to, da se je svetovni položaj v zadnjih tednih občutno poslabšal, je pozval k stabilizaciji trgov obveznic. "Pritisk trgov se je okrepil. Trgi obveznic v območju evra ne delujejo normalno ... Stabilizacija evropskih trgov obveznic je zato bistvenega pomena," je poudaril.

"To je eksistenčna kriza Evrope" Francoski zunanji minister Alain Juppe je medtem dejal, da je zaradi finančne krize v območju evra pod vprašajem preživetje EU. "To je eksistenčna kriza Evrope," je povedal v objavljenem intervjuju za francoski tednik L'Express. "Dogajanje bi lahko pod vprašaj postavilo vse, kar smo ustvarili - pa ne le v zadnjih 20 letih, odkar je bila vzpostavljena maastrichtska pogodba, temveč odkar je bila vzpostavljena Evropska skupnost," je opozoril.

Evropska dolžniška kriza se sicer stopnjuje. V zadnjem obdobju grozi, da se bo razširila tudi v močna gospodarstva, kot je francosko. Francija na sekundarnem trgu obveznic tako že beleži višanje obrestnih mer na državne dolžniške vrednostne papirje. Vlagatelji so namreč zaskrbljeni zaradi izpostavljenosti francoskih bank močno zadolženim državam z evrom.