Sreda, 17. 11. 2021, 19.27
3 leta
Ob očitkih o političnem kadrovanju obudimo spomine preteklih vlad #video
Čeprav se Robertu Golobu mandat predsednika uprave Gen-I po petih letih izteka, tudi danes ponavlja očitke o političnem kadrovanju. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je že pred časom naznanil, da nič več ni samoumevno, niti direktorski položaji ljudi, ki te zasedajo že desetletja.
Ko o političnem kadrovanju govorijo nekdanji podpredsednik Pozitivne Slovenije in predsednik sveta stranke SAB, Robert Golob, pa dolgoletna direktorja Elektra Ljubljana in Maribor, Andrej Ribič in Boris Sovič, je vredno obuditi nekaj spominov na kadrovanja preteklih vlad. Poglejmo.
Sovič in Ribič, krivdno razrešena direktorja Elektra Ljubljana in Elektra Maribor, govorita o političnem kadrovanju. A Sovič je vidni član in nekdanji župan Maribora (SD), Ribič pa je celo ustanovni član stranke Zares. Pri obeh je torej glavno referenco za zasedbo položajev igrala strankarska izkaznica.
Ta je bila tudi glavni adut nekdanjega glavnega tajnika Liste Marjana Šarca, Braneta Kralja, ko je leta 2019 izsiljeval imenovanje Igorja Šoltesa na čelo Uradnega lista. A Kralj ni prepričal Irene Prijović, ki je obelodanila afero. In premier Šarec je obžaloval konec političnih ambicij kamniškega hišnika.
"Bilo je tako, kot sem že sam pričakoval, da je resnica nekje vmes. Da ni bilo tako brutalno, kot je gospa Prijović povedala in vendarle gospodu Kralju bolj verjamem kot raznoraznim drugim ljudem, ki verjetno zadeve ne bi prijavili, če bi klical nekdo prave sorte," je takrat dejal Marjan Šarec.
A Prijovičeva, ki je bdela nad postopkom imenovanja, ne političnim ne drugim pritiskom ni popustila.
"Obžalujem, da je nekaj, kar je normalno, postane v očeh ljudi aktivizem. To sem naredila, da zaščitim kadrovski postopek, ki je v teku in da dam jasen signal kulturi političnega poseganje v kadrovske postopke. Pomenil je diskreditacije mene osebno profesionalno, diskreditacije Združenja nadzornikov, določene grožnje in manjši povračilni ukrepi," je dejala takrat.
Tudi Jankovića na čelo Mercatorja imenovala politika
Glede na to, da o političnem kadrovanju v energetiki zdaj razglablja ljubljanski župan Zoran Jankovič, se je vredno spomniti njegovih začetkov.
"Nisi pa povedal, kdo te je imenoval. Politika te je imenovala, jaz sem te imenoval," je Jankoviču navrgel Anton Rop, nekdanji predsednik vlade iz vrst LDS in naslednik Janeza Drnovška. Ravno izgubljen boj za njegovo nasledstvo pa je v gospodarstvo pripeljal tudi Igorja Bavčarja in to na čelo Istrabenza, s poraznimi posledicami. A takrat pravzaprav vse od osamosvojitve je z državnim podjetji neposredno upravljala in vanje nastavljala svoje kadre vsakokratna aktualna oblast.
Še preden je AUKN zaživela, so jo ukinili
Leta 2008 vlada Boruta Pahorja ustanovi Kadrovsko-akreditacijski svet (KAS), ki naj bi to preprečil, a ta polovičarski poskus se, bolj kot ne, izjalovi. Člani KAS namreč podajo odstopno izjavo zaradi imenovanja nadzornikov Pošte Slovenije in HSE mimo nominacijskega postopka.
Prvi resnejši poskus ločevanja politike od gospodarstva predstavlja šele ustanovitev AUKN, leta 2010. A še preden je ta zaživela in bi se pokazali rezultati, smo jo leta 2012 ukinili in upravljanje prenesli pod SOD. Tudi ta ureditev ni zdržala dolgo, saj smo le dve leti kasneje, leta 2014, SOD preoblikovali v SDH, ki obstaja še danes.
Prepletenost lastniških omrežij, kakršna je tista v jedrskem energetskem stebru, pa SDH močno omejuje pooblastila. Že vseskozi se pojavljajo pozivi po njegovi ukinitvi in prenosu pristojnosti neposredno pod vsakokratno vlado. Pri teh pozivih je trenutno sicer najbolj glasna vladajoča SDS, a dejansko gre zgolj za odmeve pozivov poslanske skupine takratne parlamentarne stranke Zares, ki je že pred desetletjem, leta 2011, predlagala ukinitev AUKN in vrnitev odločanja pod okrilje vlade.
Ločitev politike od gospodarstva pa ostaja vrednota, ki jo je vredno zasledovati, dokazujejo praktično vsi poslovni rezultati.
15