Ponedeljek, 1. 8. 2016, 4.00
7 let, 1 mesec
Največji zaposlovalec v Loški dolini v rokah finskega sklada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,13
4
Kovinoplastika Lož, ki zaposluje skoraj 700 ljudi, bo dobila novega večinskega lastnika. To bo postal finsko-luksemburški finančni sklad KJK, ki v zadnjih dveh letih v Sloveniji na veliko kupuje podjetja.
Za Kovinoplastiko Lož, največjim zaposlovalcem v Loški dolini, ki proizvaja ključavnice in okovja, je burno obdobje.
Padanju naročil in prihodkov po izbruhu gospodarske krize je sledila večletna izguba, odpuščanja, stavke, poizkus sovražnega prevzema, zamenjave v upravi, naporni dogovori z bankami upnicami o reprogramu posojil in čiščenje nasedle zapuščine iz "tajkunskih" poslov z nekdanjo upravo Cimosa.
62 odstotkov Kovinoplastike v roke Fincev
Pred Kovinoplastiko, ki je lani na ravni skupine ustvaril manj prihodkov, a precej znižal dolgove (več o tem v okvirju), so očitno novi časi.
Družba pooblaščenka, lastnica 62 odstotkov Kovinoplastike Lož, je namreč v sredo podpisala pogodbo o prodaji delnic podjetju KJK Investicije. Njegov ustanovitelj je finančni sklad KJK Fund II, katerega uradni sedež je v Luksemburgu, upravljajo pa ga na Finskem. Zeleno luč prodaji morajo prižgati le delničarji pooblaščenke, ki se bodo 29. avgusta sestali na skupščini.
Podjetje KJK Fund II v Helsinkih na Finskem
Kdo so novi lastniki Kovinoplastike
Kovinoplastika Lož bo že četrta večja naložba sklada KJK v Sloveniji. Pred tem so Finci že prevzeli ali sodelovali pri prevzemih treh slovenskih podjetij:
1) Iskra ISD - skupina podjetij iz Kranja, ki se ukvarja z izdelavo velikih serij sestavnih delov in komponent za avtomobilsko in elektrotehnično industrijo ter gospodinjske aparate. Zaposluje več kot 300 ljudi in je v letu 2014 ustvarila več kot 30 milijonov evrov prihodkov.
2) Don Don - skupina, ki ima pod okriljem blagovni znamki Tvojih pet minut in Naše zrno ter je največji pek na Balkanu. Lani je od Mercatorja kupilo Pekarno Grosuplje, skupaj z njo pa bodo letos ustvarili blizu 100 milijonov evrov letnega prometa. Zaposlujejo nekaj sto ljudi.
3) Tomplast - podjetje iz Mirne na Dolenjskem, ki se ukvarja s proizvodnjo komponent iz termoplastov s tehnologijo brizganja. Z odvisnimi podjetji zaposluje več kot 300 ljudi, pri čemer je skupina lani ustvarila 41 milijonov evrov prihodkov in tri milijone evrov dobička.
Finci so v Sloveniji prevzeli oziroma sodelovali pri prevzemu treh podjetij. Med njimi tudi Iskre ISD, ki zaposluje več kot 300 ljudi in je v letu 2014 ustvarila več kot 30 milijonov evrov prihodkov.
Po dostopnih informacijah so za te posle v KJK odšteli okrog 35 milijonov evrov. Večina vlagateljev v sklad, ki priložnosti išče v kapitalsko šibkih podjetjih z dobrim položajem na trgih, prihaja iz Finske, Danske in baltskih držav.
Prodaja pod pritiskom dolgov
Koliko bo Fince stal nakup 62 odstotkov Kovinoplastike, uradno ni znano.
Družba pooblaščenka je svoja deleža v Kovinoplastiki Lož in invalidskemu podjetju TCR INPRO na zadnji dan lanskega leta vrednotila na slabih 28 milijonov evrov. Kljub poslovnim in finančnim turbulencah v Kovinoplastiki v zadnjih osmih letih v bilancah ni slabila njene vrednosti.
To ne preseneča ob dejstvu, da je družba pooblaščenka, ki je leta 2007 najela posojilo za odkup delnic Kovinoplastike, že nekaj let na meji bankrota. Njene kratkoročne obveznosti so za skoraj deset milijonov evrov višje od višine kratkoročnih sredstev. Zaradi tega je revizor družbe pooblaščenke že v poročilu za leto 2014 podvomil v sposobnost družbe, da še naprej posluje kot delujoče podjetje, če ji ne bo uspelo reprogramirati dolgov.
Kovinoplastika posojala denar, ko je imela sama težave
Že takrat so se v družbi pooblaščenki delnice Kovinoplastike odločili prodati in denar nameniti za poplačilo upnikov, saj so ocenili, da v nasprotnem primeru ne bodo mogli poravnati kreditnih obveznosti.
Družba pooblaščenka ima še za dobrih 17 milijonov evrov finančnih obveznosti. Njena največja upnika sta DUTB in Kovinoplastika, ki ji pooblaščenka dolguje še dobrih pet milijonov evrov. Denar ji je Kovinoplastika posojala med letoma 2011 in 2014, ko je imela sama velike poslovne težave.
V Ložu vračali dolgove, zato je zmanjkalo za razvoj
V Skupini Kovinoplastika so lani končali triletno obdobje poslovnega prestrukturiranja, v katerem so zmanjšali odvisnost od enega samega kupca – družbe iz Nemčije - in razvili nekatere nove proizvode. Med tremi divizijami (profitnimi centri) sta najbolje poslovali orodjarska in okoljska, pod načrtom pa divizija Inox.
Matična družba Kovinoplastika je lani ustvarila slabih 50 milijonov evrov prihodkov, kar je pet milijonov evrov manj kot v letu 2014, a je bil njen dobiček za skoraj šestkrat višji (skoraj 300 tisoč evrov).
Opozoriti velja na podatek, da je delež dolgov v financiranju matične družbe lani padel pod 26 odstotkov, saj je imela le še štiri milijone evrov finančnih dolgov. To dokazuje, da je Kovinoplastika praktično vsa svoja sredstva v zadnjih letih namenjala za poplačilo obveznosti do bank.
Kaj utegne prodaja prinesti Kovinoplastiki Lož?
Vstop finančno močnega lastnika bi lahko predstavljal nov mejnik v poslovanju družbe, ki je morala v zadnjih letih na račun finančnega prestrukturiranja in vračanja posojil bankam upnicam zanemariti načrtovana vlaganja v stroje, opremo, nove izdelke, raziskave in razvoj. To ji onemogoča tudi dvig produktivnosti, ki bi povečala še vedno razmeroma nizko dodano vrednost na zaposlenega (27 tisoč evrov).
Sodeč po dosedanji praksi v Sloveniji bodo tako Finci Kovinoplastiko zelo verjetno hitro rešili vseh finančnih težav in z razširitvijo poslovanja skušali povečati njeno prodajo (več o tem v okvirju). Nato jo bodo po nekaj letih preprodali z dobičkom.
V upravi Kovinoplastike Lož, ki jo vodi Peter Nelec, nam sogovornika ni uspelo najti, saj so na kolektivnem dopustu. Na sedež KJK v Helsinke smo poslali več vprašanj. Odgovore bomo objavili takoj, ko jih bomo prejeli.
Prvi nakup so Finci opravili decembra 2014, ko so vstopili v lastništvo Iskre ISD. Od menedžerjev z Jurijem Tepino na čelu so kupili 51 odstotkov krovne družbe in zanje po naših informacijah odšteli okoli 5,6 milijona evrov. Po prevzemu so javno napovedali hitrejši razvoj novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo in širjenje poslovanja v tujini. V okviru tega so omenjali tudi prevzeme in lastniško povezovanje s tujimi partnerji.
Lani jeseni je sklad KJK finančno podprl še največjega igralca na balkanskem trgu pekarskih izdelkov. V lastništvo podjetja Don Don s sedežem v Grosupljem je vložil 14 milijonov evrov in prišel do skupno 40-odstotnega deleža. Večino podjetja medtem še naprej obvladujeta Aleš Mozetič in Alenka Zavrl Mozetič.
Do finske finančne injekcije v Don Don je prišlo v času prevzema Pekarne Grosuplje, KJK pa je bil le eden od financerjev. V 60 milijonov evrov težkem finančnem paketu so sodelovali še EBRD, SKB Banka, Banka Koper, Unicredit Banka Slovenija, Societe Generale Srbija in Unicredit Banka Srbija. Po tistem so iz KJK sporočili, da bodo razvoj Don Dona še naprej podpirali in po potrebi tudi finančno spremljali.
Do zdaj največji zalogaj je za KJK predstavljal nakup podjetja Tomplast. Prodal mu ga je češki finančni sklad ARX Equity, ki je do podjetja prišel leta 2007 in do danes za več kot trikrat povečal obseg njegovega poslovanja. Še večji je bil zaslužek Čehov. Po javno dostopnih podatkih so v osmih letih s Tomplastom zaslužili najmanj štirikrat toliko, kot so vanj vložili. Za 100-odstotni delež so namreč Finci po naših informacijah plačali več kot 15 milijonov evrov. Denar so nakazali na Ciper, kjer je sedež družbe Ramapo Holding, za katerim so se vsa ta leta skrivali Čehi.
4