Največ tveganja za revščino med brezposelnimi in upokojenci

Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je zmanjšal Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je od leta 2009 znižal s 593 evrov na 587 evrov, kolikor je znašal v letu 2010. Prag tveganja revščine se je prvič nekoliko znižal. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2009, ko je bilo že leto gospodarske krize, opozarjajo na državnem statističnem uradu. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7042 evrov; razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec. V najslabšem položaju so enočlanska in enostarševska gospodinjstva Glede na podatke po posameznih socialno-ekonomskih kategorijah oseb in gospodinjstev so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov (40,1 odstotka oseb pod pragom revščine), še posebej tista z vzdrževanimi otroki (74,8 odstotka oseb pod pragom). Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska (38,5 odstotka) in enostarševska gospodinjstva (31,4 odstotka) ter pari s tremi ali več otroki (13,6 odstotka). Visoka stopnja tveganja revščine tudi za ženske, starejše od 64 let Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem so bile v najslabšem položaju brezposelni (44,1 odstotka) in upokojene osebe (18,3 odstotka). Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let (27,1 odstotka), in najemnike stanovanj (27,6 odstotka). Manjši odstotek stanovanjske prenaseljenosti Prenaseljenost stanovanj je bila lani nižja kot leto prej. V letu 2010 je ta stopnja znašala 34,9 odstotka - to pomeni, da je v prenaseljenih stanovanjih živelo 34,9 odstotka oseb. Med osebami pod pragom tveganja revščine jih je 46,3 odstotka živelo v prenaseljenih stanovanjih, med osebami nad tem pragom pa jih je v prenaseljenih stanovanjih živelo 33,3 odstotka. Primerno ogrevanega stanovanja si ni moglo privoščiti 15 odstotkov gospodinjstev pod pragom tveganja revščine, med gospodinjstvi nad tem pragom pa je bil delež takih štiriodstoten. Brez možnosti za počitnice zunaj doma največ gospodinjstev z dvema odraslima brez otrok Enotedenskih letnih počitnic si ni moglo privoščiti 71 odstotkov gospodinjstev pod pragom in 28 odstotkov gospodinjstev nad pragom. Največ takih, ki si finančno niso mogli privoščiti počitnic zunaj doma, je bilo med enočlanskimi gospodinjstvi pod pragom, sledila pa so gospodinjstva, v katerih sta živela dva odrasla brez otrok, in druga gospodinjstva brez vzdrževanih otrok. Razlike so bile očitne tudi pri prehrani: mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan si ni moglo privoščiti 24 odstotkov gospodinjstev pod pragom in osem odstotkov nad pragom, še navajajo na statističnem uradu.