Na Hrvaškem evropski center industrije prihodnosti, v Sloveniji pa: "Delali boste odvisnike."

Na Hrvaškem bodo v mestu velikosti Škofje Loke postavili 60-milijonski center za razvoj gaming industrije. V malem mestu Novska tik ob meji z BiH bodo tako na devetih hektarjih fakulteta za gaming, študentski dom, inkubator za testiranje videoiger z 2500 sedeži, povečali bodo kapacitete obstoječega pospeševalnika gaming startupov, zgradili bodo tudi športne objekte … Večino denarja za nov center, 50 milijonov evrov, bo iz Evropske unije.

Hrvati napovedujejo, da se bo gradnja novega centra začela še letos. Gradbeno dovoljenje za celoten kompleks že imajo, prav tako imajo zagotovljeno financiranje. Do aprila pričakujejo, da bo objavljen javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del.

V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate, kako bo videti 60-milijonski center za gaming v Novski.

Kako je Novska, ki ima 13 tisoč prebivalcev, postala center gaming industrije ne samo na Hrvaškem, temveč celo v tem delu Evrope? In zakaj to ni uspelo Sloveniji, ki je bila nekoč vodilna v regiji na tem področju?

Pravljica o uspehu?

Zgodba o gamingu in o Novski se je začela leta 2016. »Od takrat delamo na viziji, da Novska postane center za gaming,« je ob predstavitvi centra dejala šefica regionalne agencije za razvoj SMŽ Andreja Šeperac. Prvi korak je bil uvajanje učenja angleškega jezika v vrtce. Drugi korak je bila uvedba delavnic o izdelavi videoiger v osnovnih in srednjih šolah. Sledil je program učenja programiranja in drugih za izdelavo videoiger potrebnih veščin v srednjih šolah. Ter prvi pospeševalnik gaming startupov.

Danes je v Novski 80 startupov, nekateri izmed njih so postali že srednje velika podjetja, ki poslujejo na zahodnih trgih. Novska pa se je v manj kot desetletju spremenila v mesto, kamor se selijo mladi ljudi ne samo iz Hrvaške, temveč tudi iz sosednjih držav.

Pogled iz Zagreba: Je "kriv" tudi Agrokor?

Hrvaška očitno doživlja preporod na področju zagonskih podjetij. Kaj se skriva v ozadju zgodbe o uspehu? "Zagotovo gre za več dejavnikov. Evropski denar je zagotovo eden izmed njih. Bi pa še poudaril razpad oziroma prestrukturiranje Agrokorja. Spremembe v nekdaj največjem podjetju v državi so zagotovo do določene mere spremenile miselnost mlajše generacije. Da je lahko njihova karierna prihodnost tudi v lastnem podjetju, ne samo v veliki korporaciji," na vprašanje odgovori Stevica Kuharski iz hrvaškega sklada tveganega kapitala Fil Rouge Capital.

Kuharski napovedani gaming center v Novski vidi kot odlično pozicioniranje Hrvaške v Evropo. "Bodoči gaming center je zagotovo dobra stvar za strateški razvoj države. Če bo ideja okoli gaming industrije v Novski res zaživela, kot upajo njeni avtorji, kar se bo videlo šele čez kakšno desetletje, bo to res spremenilo ta del Hrvaške. Tudi za sosednje države," meni Kuharski. Novska bi lahko tako postala središče gaming industrije tudi za ekipe iz Slovenije, BiH in Srbije. "Novska je 2,5 ure vožnje iz Ljubljane," opozori Kuharski.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate vizualizacije 60-milijonskega centra za gaming v Novski.

Fotogalerija

1 / 7

Zakaj se tak center ni razvil v Sloveniji? "To je pravzaprav pravo vprašanje," odgovori Kuharski. "Slovenija je bila dolgo časa veliko pred Hrvaško na področju startupov. Kaj se je potem zgodilo? Ne vem. Nekaj se je zgodilo leta 2016, 2017. Ker imam občutek, da se je Slovenija takrat kar ustavila," pove Kuharski. Po njegovem mnenju je Slovenija zamudila veliko priložnost, da bi po prodaji Outfit7 postala središče za gaming industrijo v regiji. "Sicer je Hrvaška tudi imela 'exit', Nanobit so prodali za 140 milijonov evrov. Tudi v Srbiji je bila velika zgodba, startup Nordeus so prodali za 387 milijonov evrov. Vendar obe zgodbi skupaj ne dosežeta milijarde Outfit7," še doda Kuharski.

Kaj se dogaja v slovenski gaming industriji

"Ko v Sloveniji govorimo o gaming industriji, govorimo predvsem o industriji razvijalcev mobilnih iger," na vprašanje, kaj je sploh gaming industrija v Sloveniji odgovori Jernej Česen, generalni direktor studia Ekipa2, ki je del podjetja Outfit7. Za druge platforme, kot so igralne konzole ali osebni računalniki, po njegovih besedah v Sloveniji ni veliko resnih studiev.

"Največji predstavnik industrije v Sloveniji je zagotovo Outfit7, ki je v Sloveniji prisoten z družbo Ekipa2. Je pa tudi kar nekaj manjših uspešnih studiov, kot so recimo TrickyTribe, Lake in Tudamun. Zato lahko rečemo, da Slovenija kljub svoji majhnosti na svetovni ravni prispeva in je relativno pomembna igralka v tej industriji. Outfit7 je zadnjih deset let družba z največ prenosi mobilnih iger na globalni ravni. Lahko trdimo, da je Slovenija pomembna ne samo kot bazen dobrega kadra, temveč tudi idej, ki nastajajo," pojasni Česen.

Vendar tudi v Sloveniji po Česnovih besedah primanjkuje strokovnjakov s tega področja. "Večina podjetij v Sloveniji je začela kot garažni band (startup) in počasi zrasla v večja strukturirana podjetja/studie," razloži Česen. Za nadaljnjo rast pa potrebujejo dodatne člane ekipe, ki morajo biti dobri strokovnjaki za relativno nišna področja. "Ne govorim samo o programerjih. Govorim o umetnikih, oblikovalcih iger, oblikovalcih monetizacije iger, analitikih, marketinških strokovnjakih za digital … Gre za zelo posebna znanja, ki jih na študente prenaša le malo univerz na svetu. Vendar tudi drugi člani ekipe, ki opravljajo bolj tradicionalno delo, kot so recimo finančniki in marketingarji, potrebujejo za gaming sektor posebna znanja," pojasni Česen.

Igra TalkingTom je pred desetletjem podjetje Outfit7 postavila med vodilne igralce na trgu iger za mobilne aplikacije. Foto: Outfit7

Težave ali priložnosti za rast?

In tukaj ima Slovenija kar nekaj težav. "Ker takih ljudi v Sloveniji ni oziroma jih je zelo malo, jih moramo privabiti iz tujine. To je zelo težko, predvsem zaradi davčnega okolja, višine plače … Po drugi strani tujci obožujejo naravo v Sloveniji, geostrateški položaj in način dela v Sloveniji. Smo namreč zelo delavni, odprti za novosti in ljudje dobijo veliko svobode pri svojem delu. Zato so slovenski gamerski studii za strokovnjake, ki se želijo dokazati, zelo dobro okolje," svoje izkušnje razloži Česen.

Hrvaška je imela po njegovem mnenju vedno veliko posluha za mobilno industrijo. "Pa ne govorim le o gaming industriji. Lep primer je Infobip, ki je celo zgradil ogromen kampus v svoji domovini. Ko govorim o posluhu države, govorim o šolskem sistemu, poslovnem okolju in podpori preostalega gospodarstva. Verjetno so prepoznali vrednost industrije ter želijo znanje, denar in skupnosti zadržati doma," meni Česen.

Slovenija se njegovih besedah počasi odpira. "Večina akterjev v mobilnem svetu se je povezala v gospodarsko interesno združenje in poskušamo pomagati izboljšati ne samo poslovno okolje, temveč tudi šolski sistem. Naše podjetje sodeluje tako z Ekonomsko fakulteto kot s Fakulteto za računalništvo in informatiko. Trudimo se, da bi se razvili novi šolski programi. Ker Slovenija na tem področju zaostaja," še doda Česen.

V Sloveniji pa: "To povzroča odvisnost"

Zgodba o uspehu Novske pa v Sloveniji ni ostala neopažena. Kot razkrije nekdanji podpredsednik za tehnologijo (VP Technology) podjetja Outfit7 Luka Renko, so poskušali po poti Hrvatov stopiti tudi v Črnomlju, kjer so ga v lokalni srednji šoli prosili za pomoč pri sestavi srednješolskega poklicnega programa.

"Moja izkušnja je naslednja. Na Centru za poklicno izobraževanje (CPI) so oblikovali delovno skupino, v kateri sodelujejo učitelji iz različnih srednjih šol in profilov. V enem letu smo sestavili predlog multidisciplinarnega programa Tehnik za razvoj videoiger. Žal programa niso potrdile pristojne komisije na šolskem ministrstvu. Glavni razlog za neuspeh vidim v neracionalnem strahu, da bo program ustvarjal odvisnike od videoiger," razloži Renko.

"Ne razumejo, da je v ozadju videoiger ogromna industrija digitalnih produktov. Dober primer za to v Sloveniji je bil gaming studio Zootfly, ki ga je Joc Pečečnik kupil zaradi potrebe po kadrih in znanju, ki je bilo ključno za izgradnjo igralnih avtomatov," opozori Renko. Po njegovih besedah potrebo po znanjih, ki izhajajo iz industrije videoiger, najdemo skoraj v vsaki industriji.

"Lahko pogledamo tudi skoraj katerokoli proizvodnjo, kjer je vse več robotov. Ključen za razvoj teh pa je razvoj simulacij, 3D-tehnologij … In te tehnologije vse izhajajo iz razvoja videoiger. Nekoč so v proizvodnji potrebovali strojnega tehnika, danes pa 3D-inženirja, ki zna robota upravljati," razloži Renko in doda, da z ekipo iz Črnomlja niso vrgli puške v koruzo ter da bodo še enkrat poskušali prepričati pristojne na šolskem ministrstvu.

"Novska je zelo zanimiv primer zaradi več stvari. Tako kot v Sloveniji so tudi oni odprli pospeševalnik z javnim denarjem. Vendar so se, medtem ko smo v Sloveniji dobili splošne pospeševalnike, v Novskem odločili za specializacijo. Da bodo delali samo z gamerskimi startupi. Ena izmed posledic je bila, da v pospeševalniku niso dobili prostora lokalni podjetniki, ki so potrebovali poceni pisarne. Namesto njih so prišle ekipe z vse Hrvaške s ciljem, da ustvarjajo igre. In zrasla je skupnost," pravi Luka Renko. Foto: Matic Prevc/STA

Je krivo le ime?

"V imenu programa ne bomo več omenjali videoiger, ker očitno na ministrstvu želijo bolj generično ime. Če pogledamo druge programe, kot so računalniški in medijski tehnik, imajo zelo splošna imena, ki sicer sploh ne povejo točno, kakšna znanja bo posameznik pridobil," načrte za drugi poskus opiše Renko.

Ideja Renka in ekipe iz Črnomlja je multidisciplinaren program, ki bo posamezniku dal dve poklicni kvalifikaciji, oblikovalec oziroma oblikovalka pri animaciji gibljivih slik in izdelovalec oziroma izdelovalka programske opreme. "V Outfit7 sem spoznal, da je potreba po ljudeh z multidisciplinarnimi znanji ogromna, njihova vloga pa je tudi ključna pri sodelovanju različnih delov podjetja," razloži Renko in doda, da je bila velika želja ekipe mladim omogočiti, da spoznajo oba vidika razvijanja videoiger.

"Kasneje se lahko usmerijo v okviru študija. Vendar je program zasnovan tako, da učenci pridobijo dovolj znanja in takoj po srednji šoli začnejo delo," še doda Renko.

Zakaj gre Hrvaški dobro, Slovenija pa ...

In kako razvoj Hrvaške na področju zagonskih podjetij vidijo v Sloveniji? "Hrvaška je v le štirih letih prišla s predzadnjega mesta v Evropi na drugo mesto glede na razmerje med vloženim denarjem skladov tveganega kapitala in BDP," kot enega izmed razlogov za vzpon hrvaškega startup ekosistema vidi profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Aleš Pustovrh. "Slovenija, ki je bila še leta 2020 malenkost pred Hrvaško, je ostala bolj ali manj na istem mestu. Torej globoko pod povprečjem Evropske unije glede naložb tveganega kapitala v startupe," poudari Pustovrh, ki tudi sodeluje s skladi tveganega kapitala na Hrvaškem.

In kaj se skriva za neverjetno rastjo Hrvaške? Sistematičen pristop države do spodbujanja podjetništva. »Hrvaška pri tem odlično izkorišča evropska kohezijska sredstva, ki jih ima na razpolago. V Zagrebu so po mojem mnenju izbrali zelo pameten pristop do skladov tveganega kapitala, ki so rasli tako z zasebnim kot evropskim denarjem. In posledično vlagali v hrvaška podjetja. Ker je na Hrvaškem veliko denarja na voljo za startupe, so k našim sosedom začeli prihajati tudi startupi iz drugih držav," opozori Pustovrh.

"Vse našteto sicer ne pomeni, da je v Sloveniji vse slabo in da naše startup okolje ne omogoča razvoja uspešnih podjetij. Ravno nasprotno. Tudi danes imamo nekaj zagonskih podjetij, ki so zrasla v Sloveniji in ki jih lahko uvrščamo med samoroge," pravi ekonomist Aleš Pustovrh. Foto: osebni arhiv

Evropski denar

"Evropski denar Hrvati uporabljajo tudi za druge projekte za spodbujanje podjetništva, kot je recimo tudi center gaming industrije v Novski. Gaming je zagotovo industrija prihodnosti, hkrati pa je treba poudariti, da je 60 milijonov evrov zelo veliko denarja za tak projekt," dogajanje v Novski vidi Pustovrh. Sicer dvomi o trditvah, da je neverjetna zgodba v malem hrvaškem mestu posledica le državnega denarja. "Nikoli ne podcenjujte vpliva zagnanih posameznikov," opozori Pustovrh.

Kar se zagotovo dogaja sistematično na Hrvaškem, so izboljšave poslovnega okolja in pogojev za podjetništvo. "Hrvaška ima vizum za digitalne nomade. Davčni in pravni sistem so spremenili tako, da lahko startupi nagrajujejo svoje zaposlene z lastniškimi deleži v podjetjih. V Sloveniji o obeh stvareh govorimo že veliko časa, a se ni še nič zgodilo," primerjavo s Slovenijo naredi Pustovrh.

"Če povzamemo, Hrvaška odlično uporablja vse tri načine za razvoj poslovnega okolja. Prvi so ukrepi, ki so stoodstotno financirani z državnim oziroma evropskim denarjem. Kot je gaming center v Novski. Hrvaška z javnim denarjem spodbuja javno-zasebna partnerstva, kar so izkoristili skladi tveganega kapitala. Prav tako uvajajo ukrepe, ki države nič ne stanejo, kot je recimo vizum za digitalne nomade. "Gre torej res za sistematičen pristop k izboljševanju poslovnega okolja na vseh ravneh," še enkrat poudari Pustovrh.