Sreda, 6. 9. 2017, 8.27
7 let, 2 meseca
Marinček se nezadovoljen vrača v pogajanja z Magno in državo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,75
7
Slovenski E-forum, ki ga vodi Gorazd Marinček, se spet nagiba k pritožbi na okoljevarstveno soglasje Magni Steyr. Če ne bo dogovora, jo bodo vložili v petek, pravi Marinček. O vložitvi pritožbe se pogaja tudi Alpe Adria Green.
Nevladni organizaciji Slovenski E-forum in Alpe Adria Green, stranska udeleženca postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja Magni Steyr za postavitev lakirnice v Hočah na Štajerskem, vztrajata pri svojih zahtevah in možnosti pritožbe na za zdaj nepravnomočno okoljevarstveno soglasje graškemu podjetju.
Slovenski E-forum Gorazda Marinčka je prejšnji teden sicer dejal, da so blizu rešitve, s katero bi se pritožbi izognili, a je včeraj zvečer sporočil, da s predlaganim ni zadovoljen.
Magna se noče zavezati
Slovenski E-forum v zameno za to, da odstopi od pritožbe, zahteva pisno zavezo, ki bi jo podpisali okoljsko in gospodarsko ministrstvo ter Magna Steyr.
Kot smo poročali, je Marinček sprva zahteval, da agencija za okolje (Arso) v okoljevarstveno soglasje vpiše zavezo k rednemu monitoringu, gradnji industrijskega tira v prvi fazi investicije v Hočah, ukrepom glede požarne varnosti in zmanjševanju rabe pitne vode. Prejšnji teden je nato našel rešitev, s katero bi se izognili pritožbi, in sicer tako, da bi podpisali ločeno zavezo, v skladu s katero bi vse te zahteve nevladnikov vpisali v okoljevarstveno dovoljenje (gre za dokument, ki ga bo morala Magna, če se odloči za naložbo v Sloveniji, še pridobiti).
Marinčku je zdaj nekdanji mariborski župan Alojz Križman, ki skupaj z Borisem Sovičem, prav tako nekdanjim županom štajerske prestolnice, nastopa kot nekakšen vmesni člen med državo in nevladniki, poslal predlog dogovora, ki pa ni v skladu z Marinčkovimi zahtevami.
Iz predloga dogovora izhaja, da so podpisnik okoljsko in gospodarsko ministrstvo ter Magna Steyr in Slovenski E-forum. Marinčka je zmotila določba, da dokument ni zavezujoč in ne pomeni nikakršne pravne obveznosti. "Moj predlog je vsekakor zelo zavezujoč, zato je predlog Magne v celoti nesprejemljiv. Na neki način pomeni norčevanje iz okoljevarstvenih postopkov v domnevno suvereni Republiki Sloveniji," pravi Marinček.
Marinček: Če ne bo dogovora, v petek pritožba
Kot dodaja, se zdaj s Križmanom pogajata glede vsebine. Marinček naj bi že dosegel nekaj popravkov. Če do petka dokument ne bo usklajen, napoveduje pritožbo na okoljevarstveno soglasje. "V petek jo bomo vložili, potem imamo do poteka roka, torej do torka, čas, da v primeru najdene rešitve pritožbo umaknemo," razlaga svoje načrte.
O (ne)vložitvi pritožbe se, kot smo poročali včeraj, pogajajo tudi v organizaciji Alpe Adria Green. Po besedah člana upravnega odbora Andreja Čuferja bodo najprej državi poslali seznam predlogov, z izpolnitvijo katerih bi se izognili pritožbi.
Čas za pritožbo se obema nevladnima organizacijama izteče prihodnji torek.
V Hočah potrdili prostorski odlok o manjšem poseku Rogoškega gozda
Hoški občinski svet je na današnji seji po skrajšanem postopku z enim samim glasom proti potrdil spremembe odloka o občinskem prostorskem načrtu, s katerim so zaradi projekta Magna predvideno sečnjo rogoškega gozda za zagotavljanje nadomestnih zemljišč s sprva načrtovanih 8,62 zmanjšali na štiri hektarje.
V občini Hoče Slivnica so februarja letos potrdili doslej veljavni odlok, ki se nanaša na umestitev nove proizvodne cone za potrebe avstrijsko-kanadskega investitorja. V okviru projekta, ki posega na sedanja kmetijska zemljišča, je namreč predpisana tudi usposobitev nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki jih nameravajo urediti na območju rogoškega gozda.
Ker se je del lokalnega prebivalstva preko različnih civilnih pobud uprl sečnji gozda, je župan Marko Soršak pred poletjem pripravil spremembe, ki ne bodo tako zelo posegle v gozdne površine. Ob tem je poudaril, da se sprememba nanaša le na nadomeščanje kmetijskih zemljišč za prvo fazo Magninega projekta, medtem ko bo za vse nadaljnje faze širjenja proizvodne cone treba iskati nova nadomestna zemljišča po celotni regiji oziroma državi.
V času poletnih počitnic je potekala tudi javna razgrnitev sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, civilna pobuda Rešimo Rogoški gozd pa je bila na avgustovski javni razpravi nenaklonjena tudi tej rešitvi. V najbolj aktivni civilni pobudi so takrat predlagali rešitev za vseh 8,6 hektarja gozda, a je po besedah hoškega župana za to zmanjkalo časa. Več civilnih pobud z območja okoli načrtovane Magnine tovarne, ki v prvi fazi predvideva gradnjo lakirnice in zaposlitev okoli 400 ljudi, je že vse od razgrnitve načrtov nasprotovalo poseku tamkajšnjega gozda. Sprva načrtovani obseg so na občini uspeli prepoloviti s tem, da bodo zemljišča uredili v nekdanji Darsovi separaciji.
Civilne pobude sicer še bolj skrbi, kaj bo z gozdom v prihodnjih fazah, ko je predvidena širitev Magnine tovarne. Dokumentacija namreč omogoča nadaljnjo sečnjo, če ne bo druge rešitve, pri čemer gre v vseh fazah za skupaj kar 66 hektarjev. (STA)
7