Lastnike delnic in podrejenih obveznosti treh bank čaka razlastitev

Predsednik društva MDS Rajko Stanković opozarja, da je bilo ob izdaji instrumentov jasno, da se lahko ves vložek izgubi le v primeru stečaja banke.

"Sporno je to, da bi morala biti pravila igre v takšnih zadevah jasna vnaprej" "Sporno je to, da bi morala biti pravila igre v takšnih zadevah jasna vnaprej. Ob izdaji teh obveznic je bilo jasno, da lahko izgubijo vse le v primeru stečaja. Stečaja pa ni," pravi predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Stanković.

MDS je tako kot Vseslovensko društvo malih delničarjev vložilo predlog za ustavno presojo novele zakona o bančništvu, po kateri lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti (npr. osnovni kapital in obveznosti do hibridnih instrumentov) v celoti prenehajo. Stanković pričakuje, da bo ustavno sodišče o predlogu za ustavno presojo zakona s predlogom za začasno zadržanje izvajanja odločilo še v decembru.

Jazbec in Čufer: To premoženje bo odpisano v celoti Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer sta v četrtek povedala, da lahko po pravilih državne pomoči država banko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji banke udeleženi s svojim premoženjem. Dejala sta, da bo to premoženje odpisano v celoti.

Stanković pravi, da če pri delnicah, ki so tvegan instrument, še predvidevaš takšen bridek konec, tega pri podrejenih obveznicah ni bilo pričakovati, saj je bilo takrat določeno, da je lahko edini razlog, zaradi katerega bi lahko vlagatelj izgubil vse, stečaj banke. "Pristojni so ukrepe vseskozi pojasnjevali tako, da bodo ti ukrepi boljši, kot če bi šla banka v stečaj. Za imetnike podrejenih obveznic to ne drži," je kritičen Stanković.

Stanković: Minister se sklicuje na priporočila in predlog direktive, ki pa še ni sprejeta Nov zakon o bančništvu je pri vrstnem redu sodelovanja pri reševanju banke izpustil velike depozitarje, tako da delničarjem takoj sledijo imetniki podrejenega dolga, depoziti - v vseh treh največjih bankah je največji depozitar država - pa bodo uporabljeni pri dokapitalizaciji, pravi Stanković. Dodaja, da se minister Čufer pri tem sklicuje na priporočila Evropske komisije in predlog direktive, ki pa še ni sprejeta in jo bo treba predvidoma v slovenski pravni red prenesti šele leta 2018.

Odvetnik Miha Kunič, ki je v imenu VZMD vložil dve pobudi za ustavno presojo novele zakona o bančništvu, je dejal, da bi bilo od izvršilne veje oblasti v primeru, ko je zahtevo za ustavno presojo napovedal državni svet, vsaj higienično, da bi počakala na odločitev ustavnega sodišča. Kunič pričakuje, da bo ustavno sodišče glede na to, da so podani predlogi za zadržanje izvajanja zakona, in glede na resnost situacije odločilo razmeroma hitro.

NKBM ima po podatkih iz KDD na današnji dan 96.773 delničarjev, NLB 1992 delničarjev, Abanka pa 1057 delničarjev.

Največji lastniki NLB so: - država (77,51 odstotka), - Kapitalska družba (6,23 odstotka), - Slovenska odškodninska družba (5,58 odstotka), - Poteza Naložbe v stečaju (2,24 odstotka) in - Zavarovalnica Triglav (1,27 odstotka).

V NKBM so imeli konec septembra največje deleže: - država (91,24 odstotka), - Pošta Slovenije (0,80 odstotka), - KDPW (0,80 odstotka), - Gen (0,77 odstotka) in - Kapitalska družba (0,58 odstotka).

Največji lastniki Abanke pa so: - Zavarovalnica Triglav (25,60 odstotka), - Sava (23,83 odstotka), - Gorenjska banka (14,74 odstotka), - delniški vzajemni sklad Triglava (7,32 odstotka) in - Hit (6,15 odstotka).

Lastnikov obveznic NLB 26. izdaje je po podatkih MDS 1500, od tega 902 fizični osebi, lastnikov obveznic Abanke 14. izdaje je po oceni MDS okoli 200, od tega 70 fizičnih oseb, lastnikov obveznic NKBM 9. izdaje pa po oceni okoli 60, od tega 20 fizičnih oseb.

Banka Slovenije: Odpis podrejenih obveznosti pri NLB bo znašal 257 milijonov evrov Banka Slovenije je v četrtek objavila, da bo odpis podrejenih obveznosti pri NLB znašal 257 milijonov evrov, pri NKBM 64 milijonov evrov, pri Abanki pa 120 milijonov evrov.

Ljubljanska borza je 2. decembra zaradi zaščite varstva investitorjev začasno ustavila trgovanje z delnicami in podrejenimi obveznicami bank.

Banka Celje je sporočila, da se status njenih podrejenih obveznic ni spremenil Banka Celje je sporočila, da se status njenih podrejenih obveznic, ker ni prejemnica državne pomoči, ni spremenil. Ljubljanska borza bo na podlagi objave in utemeljene zahteve Banke Celje tako s ponedeljkom omogočila trgovanje s podrejenimi obveznicami Banke Celje.

Na Ljubljanski borzi so povedali, da bo trgovanje z bančnimi delnicami in podrejenimi obveznicami sproščeno ob zagotovitvi ustrezne javne objave izdajateljev in utemeljene zahteve izdajatelja. Če se bodo na podlagi ukrepov Banke Slovenije pogoji oz. pravice iz teh vrednostnih papirjev spremenili tako, da ti papirji ne bodo več izpolnjevali pogojev za uvrščenost na borzni trg, bo moral izdajatelj borzi posredovati tudi zahtevo za umik vrednostnih papirjev z organiziranega trga, pojasnjuje borza.

NLB je v četrtek objavila, da bodo glede na informacije, ki jih je objavila Banka Slovenije, podrejeni instrumenti uporabljeni za reševanje banke v skupnem znesku 257 milijonov evrov, kar predvidoma pomeni odpis vseh trenutno veljavnih podrejenih instrumentov v NLB.