Lani dobra letina večine poljščin, sadja in grozdja

Prav tako se je lani povečala pridelava sadja in grozdja, manjši kot leta 2010 pa je bil pridelek krompirja.

Lani smo pridelali skoraj 7 odstotkov več žitnega zrnja V Sloveniji smo lani na približno enakih površinah kot v letu prej pridelali skupno za 6,8 odstotka več žitnega zrnja. Skupni pridelek pšenice in pire, naših najpomembnejših krušnih žit, je bil približno enak pridelku v letu 2010, medtem ko se je pridelek rži povečal za 6,2 odstotka, ovsa za 12,6 odstotka in koruze za zrnje za 12 odstotkov.

Čeprav je bilo leto 2011 za krompir ugodno, pa smo ga pridelali pet odstotkov manj kot leto prej. S to poljščino so bile namreč lani posajene kar za 11 odstotkov manjše površine kot leta 2010, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Zmanjšan pridelek oljne ogrščice, podvojen pridelek sončnic Zmanjšale so se tudi površine z oljnicami, prevladujočimi industrijskimi poljščinami pri nas. Pridelek oljne ogrščice je bil tako za desetino manjši kot leta 2010, medtem ko se je pridelek buč za olje povečal za 2,5 odstotka, sončnic pa ob precejšnjemu povečanju pridelovalnih površin celo podvojil.

Med industrijske rastline sodi tudi hmelj. Slovenski hmeljarji so po statističnih podatkih lani pospravili približno za štiri odstotke več pridelka kot prejšnje leto, čeprav je bil ta pridelan na nekaj manjših površinah.

Slabša letina najbolj razširjenih zelenjadnic Letina najbolj razširjenih zelenjadnic pri nas je bila nekoliko slabša od predhodne. Lani je bilo v Sloveniji pridelanih 77.000 ton zelenjadnic, od česar je bilo za prodajo namenjenih 56 odstotkov.

V intenzivnih sadovnjakih je bilo v letu 2011 pridelanega skoraj sedem odstotkov več sadja kot v letu prej, še posebno dobro sta obrodili zgodnji sadni vrsti, marelice in češnje. Skupni pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil kar za dve tretjini, pridelek marelic pa za polovico večji kot v letu 2010.

Vinogradniki pridelali nadpovprečno količino grozdja Tudi vse tri pri nas najbolj razširjene poznejše sadne vrste, jabolka, hruške ter breskve in nektarine, so lani obrodile bolje kot v letu pred tem. Sadjarji so iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za dobrih pet odstotkov več jabolk, za petino več hrušk ter za desetino več breskev in nektarin.

Slovenski vinogradniki so lani pridelali veliko grozdja. Po končnih statističnih podatkih je bil skupni pridelek grozdja v letu 2011 za skoraj 12 odstotkov večji kot v letu prej in tudi večji od povprečnega pridelka v zadnjih desetih letih.