Križanič svari pred zmanjševanjem kreditne dejavnosti

To se sicer sedaj dogaja v Sloveniji, je v Bruslju poudaril finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Križanič se v Bruslju udeležuje zasedanja finančnih ministrov območja evra. "NLB mora pokazati več dinamike pri obvladovanju kreditov" Nova Ljubljanska banka (NLB) mora po ministrovih besedah "pokazati nekoliko več dinamike pri obvladovanju kreditov, ki se ne servisirajo redno". Pri tem ima NLB po Križaničevem mnenju v primerjavi z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) "še rezerve". Usklajena dokapitalizacija sistemsko pomembnih evropskih bank, med njimi tudi NLB, ki je bila načelno dogovorjena konec oktobra, je bila po Križaničevih besedah tema, ki so se ji finančni ministri EU najbolj posvetili. NLB bi potrebovala 297 milijonov evrov Voditelji EU so se oktobra dogovorili, da bodo morale sistemske banke do konca junija prihodnje leto delež najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) zvišati na devet odstotkov, za kar naj bi po prvotnih ocenah potrebovale okoli 106 milijard evrov; NLB 297 milijonov evrov. "Pričakuje se, da bo ta potekala pretežno preko privatnega sektorja, in pričakuje se, da zahteve po večjem količniku, tako imenovanem devetodstotnem Core Tier 1, najbolj kvalitetnem kapitalu, ne bodo vodile v zmanjševanje kreditne aktivnosti - to, kar se sicer sedaj v Sloveniji godi," je dejal minister. "Regulatorji bodo spodbudili finančni sektor z različnimi vzvodi" Regulatorji bodo po njegovih besedah spodbudili finančni sektor z različnimi vzvodi, tako da se bo ta na zahtevo po dokapitalizaciji odzval z dodatnim kapitalom, ne pa z zmanjševanjem kreditne aktivnosti. To je po ministrovih besedah tudi glavni sklep z zasedanja. V povezavi z oceno Evropske agencije za nadzor v bančnem sektorju (Eba), da bo NLB potrebovala 297 milijonov evrov, je minister dejal, da se pripravlja ponovna ocena, ki bo še nekoliko spremenjena, tako da bo ta pokazala, kolikšna dokapitalizacija bo potrebna. "Za finančno ministrstvo je ključno, da se ne povečuje primankljaja" Minister ni želel biti konkretnejši glede načina dokapitalizacije, češ da se s tem ukvarja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Za finančno ministrstvo je po njegovih besedah ključno, da se ne povečuje primanjkljaja in da se državni lastniški delež v banki ne zniža. Minister je še povedal, da kriza območja evra in Evrope v celoti ter nakazujoča se kriza širše v svetu očitno dobiva politične konotacije, a da je treba sprejemati odločitve, ki bodo zagotovile varnost poslovanja in po možnosti povratek gospodarske rasti.

"Uvedba davka zgolj v območju evra ne bi bila najboljša rešitev" Na zasedanju finančnih ministrov pa se je razpravljalo tudi o uvedbi evropskega davka na finančne transakcije, ki nima podpore G20 in je razdelil tudi EU. Najbolj mu nasprotujeta Velika Britanija in Švedska, a tudi nekatere druge države.

Za Slovenijo je davek smiselno uvesti na globalni ravni ali vsaj po celotni EU. Minister Križanič meni, da uvedba davka zgolj v območju evra, kar se sicer omenja kot možnost, "ne bi bila najboljša rešitev".

Nova pravila za zaostritev discipline in krepitev nadzora Ministri so sicer s potrditvijo sklepov o naboru indikatorjev za ugotavljanje presežnih makroekonomskih neravnovesij sprejeli še zadnje elemente svežnja šestih zakonodajnih predlogov, imenovanega "šesterec".

Ta nova pravila, ki predvidevajo zaostritev javnofinančne discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji, bodo po Rehnovih pričakovanjih začela veljati sredi decembra.