Ponedeljek, 19. 12. 2011, 16.41
7 let, 9 mesecev
Križanič in Židan proti prodaji Mercatorja
Posledice pa bi čutilo celotno slovensko gospodarstvo in javne finance, zato v pismu AUKN predlaga, naj stori vse za zaščito družbe in slovenske živilskopredelovalne industrije.
Navaja, da ima Mercator najvišji tržni delež v Sloveniji v trgovini s prehrambenimi proizvodi, saj ta znaša 43 odstotkov, 1521 prodajnih enot zaposluje 23.480 oseb, s čimer se uvršča med gospodarske družbe z največjim številom zaposlenih in razvejano poslovno mrežo.
V strukturi prehrambenih proizvodov Mercatorja močno prevladujejo proizvodi slovenskih pridelovalcev in slovenske živilskoprehrambene industrije, piše minister in dodaja, da mora zato država naložbo v Mercatorju "opredeliti kot strateško naložbo".
Zaradi gospodarske krize slovenski pridelovalci in slovenska živilskoprehrambena industrija v kratkem ne bi mogli oblikovati novih tržnih poti za prodajo svojih izdelkov, meni minister.
"Dosedanje izkušnje z vstopom tujih trgovcev na slovenski trg kažejo, da bi se ob morebitnem prevzemu Mercatorja s strani družbe Agrokor tržni delež slovenskih prehrambenih proizvodov v Mercatorju prepolovil, v posameznih skupinah proizvodov pa bi bil ta učinek lahko celo bistveno višji," je prepričan.
"Stališče ministrstva za finance je, da bi prodaja te družbe Agrokorju imela škodljive posledice na prodajo slovenskih pridelkov in prehrambnih izdelkov z daljnosežnimi posledicami na slovensko gospodarstvo ter javne finance," piše Križanič in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) predlaga, naj "stori vse potrebno za zaščito družbe in slovenske živilskopridelovalne in prehrambene industrije".
"Sedaj se dogaja, da želi državna banka mimo volje lastnika narediti Sloveniji škodo. Vsak glas, ki na to opozarja, je glas k razumu. Kupec, ki želi kupiti Mercator, je brez denarja. To v praksi pomeni, da bi se lahko katerikoli slovenski državljan pojavil kot kupec," je danes ob robu posveta v Novem mestu poudaril Židan.
Izpostavil je, da je opozorilo, ki ga je dala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, da je potrebno izjemno jasno upoštevati protikorupcijsko zakonodajo, na mestu.
Kmetijsko ministrstvo prodaji nasprotuje, ker v strukturi prehrambenih proizvodov v Mercatorju močno prevladujejo slovenski proizvodi, kupci te proizvode poznajo in jim zaupajo. Vprašanje prodaje je povezano tudi z zaposlitvijo okoli 100.000 ljudi, ki so v Sloveniji vključeni v proizvodnjo hrane, piše Židan.
Agrokor ima močno proizvodno zaledje in proizvodni potencial je bistveno večji od potreb na Hrvaškem, ocenjuje Židan in dodaja, da bi prevzem Mercatorja pomenil spremenjeno strukturo prehrambenih proizvodov na njegovih policah.
Izpostavil je pomen dela kmetijsko svetovalne službe in vseh svetovalcev, saj predstavljajo prvi stik s slovenskim kmetom. To bi po ministrovih besedah lahko slovenski kmetijski in prehranski prostor varovalo pred raznimi vdori, ki bi lahko kmeta zelo ogrozili. Židan ocenjuje, da je odnos potrošnikov do slovenskega kmeta boljši, vendar je treba narediti še nekaj pomembnih korakov.
Napovedal je nadaljnje aktivnosti na področju varovanja slovenske prehranske verige, prav tako bi bilo v kriznih časih napačno, da bi se spraševali o pomembnosti kmetijsko svetovalnih služb, saj v Sloveniji s soglasnim sprejetjem resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (zagotovimo.si hrano za jutri) v DZ obstaja načelno mnenje o potrebnosti povečanja proizvodnje hrane.
AUKN v dopisu poudarja, da spoštuje predpisane pristojnosti posameznih organov družbe in z njimi povezano odgovornost. Kot pravi, sta poslovodstvi bank pristojni in odgovorni za vodenje poslov, "le v primeru, če je potrebno in zavrnjeno soglasje nadzornega sveta, pa se lahko poslovodstvo odloči in prepusti odločitev o vprašanjih vodenja poslov skupščini".