Križanič in Židan proti prodaji Mercatorja

Posledice pa bi čutilo celotno slovensko gospodarstvo in javne finance, zato v pismu AUKN predlaga, naj stori vse za zaščito družbe in slovenske živilskopredelovalne industrije.

Prevzem bi imel negativne posledice med drugim za kmetijstvo, bančni trg in trg dela Kot je razvidno iz pisma, minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič opozarja, da bi imel prevzem te družbe velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, živilskopredelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod (BDP) in trg dela ter posledično na javnofinančni primanjkljaj.

Navaja, da ima Mercator najvišji tržni delež v Sloveniji v trgovini s prehrambenimi proizvodi, saj ta znaša 43 odstotkov, 1521 prodajnih enot zaposluje 23.480 oseb, s čimer se uvršča med gospodarske družbe z največjim številom zaposlenih in razvejano poslovno mrežo.

V strukturi prehrambenih proizvodov Mercatorja močno prevladujejo proizvodi slovenskih pridelovalcev in slovenske živilskoprehrambene industrije, piše minister in dodaja, da mora zato država naložbo v Mercatorju "opredeliti kot strateško naložbo".

Prevzem Mercatorja bo povzročil umik slovenskih izdelkov iz prodajne ponudbe Križanič ocenjuje, da bo imela sprememba strukture lastništva in prevzem Mercatorja s strani največjega konkurenta, ki ima v svojih trgovinskih verigah Konzum, Idea in Velpro uveljavljene hrvaške blagovne znamke, za posledico umik slovenskih izdelkov iz prodajne ponudbe Mercatorja, s čimer slovenski pridelovalci in predelovalci ne bodo mogli več prodajati svojih pridelkov in izdelkov v Mercatorju.

Zaradi gospodarske krize slovenski pridelovalci in slovenska živilskoprehrambena industrija v kratkem ne bi mogli oblikovati novih tržnih poti za prodajo svojih izdelkov, meni minister.

"Dosedanje izkušnje z vstopom tujih trgovcev na slovenski trg kažejo, da bi se ob morebitnem prevzemu Mercatorja s strani družbe Agrokor tržni delež slovenskih prehrambenih proizvodov v Mercatorju prepolovil, v posameznih skupinah proizvodov pa bi bil ta učinek lahko celo bistveno višji," je prepričan.

Manjša prodaja slovenskih proizvodov pomeni kopičenje zalog in manj zaposlenih Zmanjšanje prodaje slovenskih prehrambenih proizvodov s prepoznavno blagovno znamko pri slovenskih kupcih bi pomenilo izpad prodaje, kopičenje zalog pri proizvajalcih in pridelovalcih, opuščanje proizvodnih programov in zmanjšanje števila zaposlenih po celotni prehrambeni verigi, dodaja Križanič.

"Stališče ministrstva za finance je, da bi prodaja te družbe Agrokorju imela škodljive posledice na prodajo slovenskih pridelkov in prehrambnih izdelkov z daljnosežnimi posledicami na slovensko gospodarstvo ter javne finance," piše Križanič in Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) predlaga, naj "stori vse potrebno za zaščito družbe in slovenske živilskopridelovalne in prehrambene industrije".

Židan: Mercator lahko prodamo tudi slovenskemu kupcu brez denarja Kmetijski minister Dejan Židan verjame, da bodo vsa opozorila proti prodaji Mercatorja Agrokorju, ki jih mora po njegovem mnenju slišati tudi protikorupcijska komisija, zalegla in preprečila prodajo kupcu, ki nima denarja.

"Sedaj se dogaja, da želi državna banka mimo volje lastnika narediti Sloveniji škodo. Vsak glas, ki na to opozarja, je glas k razumu. Kupec, ki želi kupiti Mercator, je brez denarja. To v praksi pomeni, da bi se lahko katerikoli slovenski državljan pojavil kot kupec," je danes ob robu posveta v Novem mestu poudaril Židan.

Izpostavil je, da je opozorilo, ki ga je dala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, da je potrebno izjemno jasno upoštevati protikorupcijsko zakonodajo, na mestu.

Tveganje tudi za 100.000 zaposlenih v proizvodnji hrane Minister Židan je glede prodaje Mercatorja - tako kot finančni minister Franc Križanič - sicer pisal Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). V pismu, ki ga je AUKN objavila na svoji spletni strani, med drugim meni, da je prodaja Mercatorja Agrokorju "neposredno v nasprotju s strateškimi interesi proizvodnje hrane v Sloveniji".

Kmetijsko ministrstvo prodaji nasprotuje, ker v strukturi prehrambenih proizvodov v Mercatorju močno prevladujejo slovenski proizvodi, kupci te proizvode poznajo in jim zaupajo. Vprašanje prodaje je povezano tudi z zaposlitvijo okoli 100.000 ljudi, ki so v Sloveniji vključeni v proizvodnjo hrane, piše Židan.

Agrokor ima močno proizvodno zaledje in proizvodni potencial je bistveno večji od potreb na Hrvaškem, ocenjuje Židan in dodaja, da bi prevzem Mercatorja pomenil spremenjeno strukturo prehrambenih proizvodov na njegovih policah.

Židan: s prodajo bi se tržni delež slovenskih proizvodov prepolovil Židan ocenjuje, da bi se tržni delež slovenskih prehrambenih proizvodov prepolovil ter da obstaja bojazen, da slovensko kmetijstvo in živilska industrija ne bi mogla najti novih trgov. Prevzem s strani Agrokorja bi lahko po njegovem mnenju vodil do "razpada slovenske verige za preskrbo s hrano".

Izpostavil je pomen dela kmetijsko svetovalne službe in vseh svetovalcev, saj predstavljajo prvi stik s slovenskim kmetom. To bi po ministrovih besedah lahko slovenski kmetijski in prehranski prostor varovalo pred raznimi vdori, ki bi lahko kmeta zelo ogrozili. Židan ocenjuje, da je odnos potrošnikov do slovenskega kmeta boljši, vendar je treba narediti še nekaj pomembnih korakov.

Napovedal je nadaljnje aktivnosti na področju varovanja slovenske prehranske verige, prav tako bi bilo v kriznih časih napačno, da bi se spraševali o pomembnosti kmetijsko svetovalnih služb, saj v Sloveniji s soglasnim sprejetjem resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 (zagotovimo.si hrano za jutri) v DZ obstaja načelno mnenje o potrebnosti povečanja proizvodnje hrane.

AUKN: poslovodstvo lahko ob zavrnitvi soglasja vodenje poslov prepusti skupščini Medtem je AUKN v dopisu bankama NLB in NKBM zapisala, da se lahko poslovodstvo v primeru, če je potrebno in zavrnjeno soglasje nadzornega sveta, odloči in prepusti odločitev o vprašanjih vodenja poslov skupščini. V tem primeru bi AUKN zagovarjala pripravo analize posledic prodaje in presoje strateškega pomena Mercatorja.

AUKN v dopisu poudarja, da spoštuje predpisane pristojnosti posameznih organov družbe in z njimi povezano odgovornost. Kot pravi, sta poslovodstvi bank pristojni in odgovorni za vodenje poslov, "le v primeru, če je potrebno in zavrnjeno soglasje nadzornega sveta, pa se lahko poslovodstvo odloči in prepusti odločitev o vprašanjih vodenja poslov skupščini".