Država bi morala po mnenju guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca vendarle ugotoviti, da njeno lastništvo ne deluje in se umakniti.
Guverner Marko Kranjec, ki se julija po sedmih letih poslavlja s položaja, je kot razlog za trenutne slabe razmere v slovenskem gospodarstvu izpostavil odsotnost normalnega tržnega gospodarstva. Podjetja, ki so zasebna in učinkovita delujejo dobro in želijo imeti pri tem čim manj opravka z državo, je za Večerovo prilogo V soboto dejal Kranjec. "Pri nas pa se izčrpavamo s problemi lastništva in kadrovanja. Država naj vendar že enkrat ugotovi, da njeno lastništvo ne deluje, in naj se umakne. Nekateri pa neprestano govorijo samo o koristih državnega lastništva in o katastrofah, ki se bodo zgodile, če bomo prodali," je jasen.
"Država naj ne deluje v gospodarstvu, ker v principu nima tam česa delati"
"Sam enostavno pravim, da naj država ne deluje v gospodarstvu, ker v principu nima tam česa delati. Zato tudi ne razumem nekaterih strank, ki živijo s filozofijo, da bo država tista, ki bo reševala podjetja," je oster Kranjec. Pri tem sicer priznava, da obstaja nacionalni interes. "Ti, ki jih zdaj predstavljajo za nacionalne, pa so interesi lobijev in tistih, ki bi radi pri državnih jaslih molzli in še in še molzli," zatrjuje prvi mož Banke Slovenije.
"Tisti, ki daje tuji denar ali samo obljube, ni odgovorni lastnik"
Ob tem opozarja še na nezdravo povezanost med politiko in podjetji. "Potegniti moramo črto in reči, ta podjetja bodo zdaj dobila prave, odgovorne lastnike," poziva. Na vprašanje, kdo so odgovorni lastniki, Kranjec odgovarja, da so to tisti, ki bodo dali svoj lastni denar in se zavedali, da ga lahko izgubijo. "Tisti, ki daje tuji denar ali celo samo obljube, pa ni odgovorni lastnik," je prepričan guverner. Enako po njegovih besedah velja tudi za hrvaški Agrokor, ki je v petek podpisal prodajni sporazum s konzorcijem lastnikov 53 odstotkov Mercatorja. Čeprav bi si želel domače lastnike, pa se zaveda, da v Sloveniji ni dovolj kapitala, da bi bili lastniki vsega.
Bo država prodala NLB in NKBM?
Kranjec komentira tudi zadnje dogajanje v NLB in NKBM, v katerih bo država z novima dokapitalizacijama najverjetneje prevzela popoln nadzor. "To, da je država postala stoodstotna lastnica - vsaj kot razumem jaz in upam, da nas bo slej ko prej vse srečala pamet - pa kaže zgolj na to, da bo država banki slej ko prej prodala," ocenjuje.
Nabor novih nadzornikov v NLB se zdi Kranjcu na prvi pogled primeren. "Država je odločila, da bodo drugi nadzorniki banko nadzirali morda bolj primerno," pravi, a v isti sapi dodaja, da pogosto spreminjanje uprav in nadzornikov kaže, da je z obema bankama nekaj narobe. "Za nas je kontinuiteta v vodenju bank seveda pomembna, a se je lahko nadejamo šele, če bomo temeljito razmislili, ali je država res najprimernejši lastnik," pravi guverner.
Delovanje Banke Slovenije ocenjuje kot uspešno
Kranjec v pogovoru spet stopa v bran nadzoru Banke Slovenije v zadnjih letih, kot največji zalogaj v svojem mandatu pa izpostavlja obvladovanje posledic finančne in gospodarske krize. Te ob prihodu na čelo Banke Slovenije ni pričakoval. Na vprašanje, če jo je Banki Slovenije uspelo brzdati, Kranjec odgovarja: "Mislim, da smo uspeli, ker bančni sistem kljub vsemu deluje. Res je, da banke ne kreditirajo, ampak podobno je tudi v drugih državah." V Banki Slovenije so ves čas popravljali, kar je pustilo za seboj pregreto obdobje pred krizo, ko gospodarska rast ni bila vzdržna.
Raje vidi, da Slovenija svoje težave reši sama
V zvezi s slabo banko in javnofinančnimi stroški sanacije bančnih bilanc pa je guverner ocenil, da bo država denar dobila nazaj, čeprav se v trenutnih razmerah nagiba k temu, da pri tem dobička najbrž ne bo ustvarila. V vsakem primeru pa Kranjec raje vidi, da Slovenija svoje težave reši sama, brez zunanje pomoči. A za to so potrebni ukrepi in disciplina, vse to pa mora voditi v resnično rešitev gospodarskih težav. "Suverenost imaš, če ne potrebuješ tujega denarja," je jasen.