Torek, 24. 10. 2017, 4.15
7 let, 1 mesec
Koga je strah brskanja po okostnjakih slabe banke?
Upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, bo morda že danes odločal o imenovanju dveh novih izvršnih direktorjev. Je v ozadju kadrovskih bojev tudi želja preprečiti brskanje po nekaterih preteklih poslih?
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, je institucija, ki jo je država ustanovila leta 2013 ob sanaciji bank. Te so nanjo prenesle za več kot tri milijarde evrov bruto slabih terjatev – skupaj z zavarovanji v obliki lastniških deležev v podjetjih in nepremičnin.
Od upravljanja in uspešnosti prodaje tega premoženja je odvisno, v kolikšni meri si bo država povrnila denar, ki ga je pred štirimi leti vložila v sanacijo bank. Pri tem imajo ključno vlogo izvršni direktorji DUTB, ki jih imenuje upravni odbor. Trenutno so tam trije:
- Imre Balogh, glavni izvršni direktor,
- Janez Škrubej in
- Aleš Koršič.
Prav zato je položaj izvršnega direktorja eden od najpomembnejših v instituciji, ki upravlja dobro milijardo evrov finančnih naložb in največji portfelj nepremičnin v državi.
Preberite še:
-> Kako smo davkoplačevalci pokrili dolgove bohinjskega mogočneža
-> Bi za deset tisoč evrov na mesec sedeli v vrhu slabe banke?
Konec tandema Škrubej-Koršič
Resnična moč izvršnih direktorjev je zaradi dostopa do informacij in tesne vpetosti v redno delovanje DUTB občasno celo večja od njihovih formalnih pooblastil.
Škrubej in Koršič sta tako od leta 2014, ko sta začela delo, veljala za ključna operativca DUTB. Na položaju sta preživela tri predsednike upravnega odbora, tri glavne izvršne direktorje in še osem drugih neizvršnih direktorjev.
S koncem leta se njun mandat izteka, zato je upravni odbor DUTB že maja objavil razpis za izvršna direktorja. Če Koršič že od takrat ni bil resneje v igri za nov mandat, je bila pri Škrubeju zgodba drugačna. Še pred dvema tednoma mu je v tekmi za položaj kazalo zelo dobro.
Zakaj je ključni operativec DUTB verjetno že "avt"
Toda Škrubejeve možnosti naj bi v zadnjih tednih krepko zmanjšalo nedavno razkritje Siol.net, da je slaba banka v času njegovega mandata terjatve do podjetja MPM Engineering, lastnika Eco Hotela v Bohinju, prodala prejšnjemu lastniku Boštjanu Čoklu.
Podobno naj bi ugotovila tudi notranja revizija DUTB, zaradi česar naj bi Škrubej že izgubil zaupanje upravnega odbora DUTB, ki ga vodi Miha Juhart.
To je le eden od številnih primerov, ki razkrivajo pomanjkljivosti pri ustroju DUTB, slabosti v notranjih postopkih in pomanjkljiv nadzor nad izvorom denarja v poslih s terjatvami.
Slabi banki vlada "kontinuiteta"
Po naših informacijah v tekmi za položaj izvršnega direktorja za zdaj najbolje kaže Jožetu Jaklinu, nekdanjemu članu uprave za finance Luke Koper, kjer se je ta spopadal z Gašparjem Gašparjem Mišičem in opozarjal, kaj je pri poslovanju narobe. Po podatkih z družbenega omrežja LinkedIn je Jaklin trenutno brez službe, saj "išče nove priložnosti". Pred tem je štiri mesece preživel v DZS, leto dni v Luki Koper, po dve leti in pol pa v Salonitu Anhovo in Cimosu.
Da je Jaklin v igri za položaj izvršnega direktorja DUTB, smo razkrili že v začetku oktobra. Včeraj je za Siol.net potrdil, da se je prijavil na razpis. "V tem vidim nov izziv," je pojasnil.
Škrubej naj bi že izgubil zaupanje upravnega odbora DUTB, ki ga vodi Miha Juhart. A tudi Jaklin, enako kot Škrubej, velja za "kontinuiteto". Že od lani namreč sodeluje z DUTB – kot prokurist v družbah Ravne Presses in Liv Kolesa, ki sta v lasti slabe banke. Kratek čas je bil tudi predsednik uprave DZS v času, ko je bila največji upnik skupine Bojana Petana še DUTB.
Za Jaklina tudi Simoneti in Dragonja
Kot smo neuradno izvedeli, ima Jaklin pri kandidaturi za položaj izvršnega direktorja podporo dveh mož, ki sta imela v zadnjih letih pomembno vlogo pri delovanju DUTB:
- Marka Simonetija, nekdanjega predsednika upravnega odbora, ki je položaj moral zapustiti po lanski objavi posnetkov sej upravnega odbora, na katerih je na glas razmišljal o obvodih plačnih omejitev, ki jih je določila država,
- Metoda Dragonje, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za finance, ki je bil zadolžen za DUTB.
Ta podatek je pomemben, ker sta bila tako Simoneti kot Dragonja podpornika dveh ključnih mož tako imenovane skandinavske naveze, ki je več let obvladovala DUTB. To sta bila nekdanji glavni izvršni direktor Torbjörn Månsson in projektni menedžer Janne Harjunpää.
Oba sta bila podpisana pod nekatere najodmevnejše posle DUTB. Med drugim tudi paketno prodajo terjatev do ACH, Elana, Adrie Airways in Polzele, ki jih je spomladi 2015 kupila ameriška Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI) in kmalu zatem pri njihovi preprodaji ustvarila več kot 20 milijonov evrov dobička.
Kaj se skriva v ozadju?
To krepi ugibanja, da se v ozadju trenutne kadrovske epizode na DUTB skriva tudi drug motiv; preprečiti brskanje po nekaterih preteklih spornih poslih slabe banke.
Marko Simoneti je bil podpornik dveh ključnih mož tako imenovane skandinavske naveze, ki je več let obvladovala DUTB. Izbira dveh izvršnih direktorjev namreč časovno sovpada s prvimi ugotovitvami notranje revizije DUTB, ki je preiskovala nepravilnosti pri nekaterih najodmevnejših prodajah terjatev.
V večini gre za posle iz obdobja, ko je upravni odbor DUTB že vodil Simoneti. Skupaj z njim je spomladi 2015 na DUTB prišel tudi Imre Balogh – sprva kot neizvršni direktor, nato pa je jeseni istega leta postal glavni izvršni direktor.
Kaj je ugotovila notranja revizija, na DUTB ne razkrivajo. "Poročila dejavnosti notranje revizije z ugotovitvami in priporočili so dokumenti izključno interne narave in imajo namen izboljševanja učinkovitosti procesov vodenja, upravljanja tveganj in sistema notranjih kontrol," so že pred časom pojasnili na slabi banki.
Vse poti vodijo v devetdeseta leta
"Tega ne vem," je Jaklin odgovoril na vprašanje, ali ga v tekmi za položaj izvršnega direktorja podpira tudi Simoneti. "Sam tudi ne razumem, kakšno vlogo naj bi g. Simoneti sploh še imel na DUTB," je še dodal Jaklin, ki sedanjega in preteklega delovanja DUTB ne želi komentirati. Omenimo, da je Jaklin med letoma 1991 in 1993 služboval na Agenciji za privatizacijo, ko je to vodil Simoneti.
Kadrovsko komisijo uradno vodi Janez Širovnik, član upravnega odbora DUTB, ki se mu mandat prav tako izteče konec leta. Vanj je Širovnik prišel jeseni 2015, torej skupaj s Simonetijem. Poročali smo že, da je stična točka med Simonetijem in Širovnikom Uroš Korže, nekdanji direktor Slovenske razvojne družbe (SRD) in pomemben igralec v slovenski tranziciji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Slaba banka je v obdobju Škrubejevega mandata terjatve do podjetja MPM Engineering, lastnika Eco Hotela v Bohinju, prodala prejšnjemu lastniku Boštjanu Čoklu. Prav Širovnik naj bi bil skupaj z Juhartom ključni podpornik Jaklina (pred tem pa Škrubeja). Juhart sicer v DUTB velja za osebnega izbranca premierja Mira Cerarja, predsednika Stranke modernega centra (SMC), ki naj bi v boju za DUTB podpirala nekatere druge kandidate. Eden od njih naj bi bil direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šabeder.
Kje se zatika na računskem sodišču?
Že januarja lani je sicer računsko sodišče uvedlo revizijo učinkovitosti DUTB v letih 2014 in 2015. Državni revizorji so se dela lotili temeljito. V letnem poročilu slabe banke za leto 2016 je mogoče prebrati, da ji je računsko sodišče postavilo 342 vprašanj in podvprašanj.
Kljub temu, da naj bi bilo poročilo o reviziji po zatrjevanju naših virov iz DUTB že spomladi bolj ali manj končano, pa je njegov osnutek še vedno na računskem sodišču. Kje se zatika, ni mogoče izvedeti.
"Odgovor in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek z naslovom: Koga je strah brskanja po okostnjakih slabe banke?, objavljen 24. 10. 2017.
Boštjan Čokl kot neresnično odločno zavrača pisanje avtorjev prispevka o tem, da mu je DUTB kot prejšnjemu lastniku prodajala terjatve do podjetja MPM Engeneering in vse podobne navedbe v prispevku v smeri, da je ponovno lastnik Eco hotela v Bohinju.
Boštjan Čokl
zanj po pooblastilu Odvetniška družba Pirc Musar & partnerji, o.p., d.o.o."
10