SiolNET. Posel danes Novice
4,40

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bi za deset tisoč evrov na mesec sedeli v vrhu slabe banke?

4,40

termometer

Kolaž
Foto: STA

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, je bila v zadnjih treh letih kadrovsko podobna avtobusni postaji. Kako je mogoče, da je ob lanskih rekordnih prilivih poslovala z izgubo?

Od začetka leta 2014 so se upravnem odboru DUTB zamenjali trije predsedniki, trije glavni izvršni direktorji in še osem drugih neizvršnih direktorjev. Edina stalnica sta izvršna direktorja Janez Škrubej in Aleš Koršič. Njun mandat oziroma pogodba o zaposlitvi se izteče konec leta. Za zdaj pa ni jasno, ali si ju neizvršni direktorji iz upravnega odbora DUTB, ki odločajo o imenovanju izvršnih direktorjev, še želijo videti na položaju.

Škrubej in Koršič imata ključno vlogo pri vodenju DUTB, saj veljata za njena prva operativca. Njun položaj se je po vsaki zamenjavi glavnega izvršnega direktorja še okrepil, pravijo poznavalci. Še posebej pa po tem, ko je lani DUTB moral zapustiti Janne Harjunpää Lani je moral DUTB zapustiti Janne Harjunpää​​​​​​​, zadnji član švedsko-finske ekipe. Lani je moral DUTB zapustiti Janne Harjunpää​​​​​​​, zadnji član švedsko-finske ekipe. Foto: STA , zadnji član švedsko-finske ekipe, ki je slabo banko obvladovala do jeseni 2015. 

Tandem Škrubej-Koršič naj bi sprejemal vse ključne odločitve. Glavno besedo pa naj bi imel tudi pri kreditnem odboru DUTB.

Politika še vedno ni zadovoljna z DUTB

A to bi se lahko že v prihodnjih mesecih spremenilo. Na DUTB bodo namreč v prihodnjih tednih začeli postopke imenovanja dveh izvršnih direktorjev za nov mandat. Na vprašanje, ali se bosta Škrubej in Koršič prijavila na razpis, so nam z DUTB odgovorili, da "njunih zasebnih odločitev ne morejo komentirati".

Ni skrivnost, da velik del slovenske politike ni zadovoljen z delom DUTB. To je bilo jasno že ob lanskem razpisu za imenovanje glavnega izvršnega direktorja.

Čeprav so na ministrstvu za finance in gospodarstvo podpirali nekdanjega direktorja Hypo Leasinga Mitjo Križaja, je upravni odbor na položaj imenoval Imreja Balogha. Temu so nekateri očitali pomanjkanje avtoritete, organizacijski kaos na DUTB, zaplete pri sanaciji Cimosa, premehak pristop do zaščite interesov DUTB v dolžniškem klobčiču DZS Bojana Petana, umetno prikazovanje uspešnosti DUTB s prodajanjem najbolj donosnih naložb …

Kdo bo izbiral nova/stara izvršna direktorja

Križaj je danes eden od štirih neizvršnih direktorjev, ki bodo v upravnem odboru odločali o dveh novih/starih izvršnih direktorjih. Preostali trije so Miha Juhart, ki je na položaju predsednika nasledil Marka Simonetija, Juan Barba Silvela in Janez Širovnik, ki bo vodil tričlanski nominacijski odbor za izbiro dveh izvršnih direktorjev. Ob lanski izbiri glavnega izvršnega direktorja sta mu pri tem pomagala Sonja Šmuc iz Združenja manager in Primož Klemen iz kadrovske agencije Profil.

Pred upravnim odborom pod vodstvom Mihe Juharta je imenovanje dveh novih glavnih operativcev DUTB. Pred upravnim odborom pod vodstvom Mihe Juharta je imenovanje dveh novih glavnih operativcev DUTB. Foto: Klemen Korenjak Balogh se je sicer pri vodenju slabe banke v zadnjem letu naslonil na kader nekdanje Probanke v likvidaciji. Ves čas poudarja, da je v DUTB zavel veter sprememb, o tem, kako sodeluje s Škrubejem in Koršičem, ki sta v tej ustanovi še iz obdobja "starega režima", pa je redkobeseden. 

Iz DUTB so pojasnili, da "je sodelovanje med izvršnimi direktorji konstruktivno in na visoki strokovni ravni". Poudarili so še, da se tudi Balogh redno udeležuje sej kreditnega odbora. 

Kaj bremeni Škrubeja? Najbolj T-2.

Pri potegovanju za nov mandat bi lahko imel največ težav Škrubej. Bremenita ga dve skupini očitkov. 

Prva se nanaša na njegovo delo na DUTB iz obdobja, ko jo je kot glavni izvršni direktor vodil Torbjörn Månsson. Takrat je imel Škrubej ključno vlogo v nekaterih najodmevnejših poslih, zapletal pa se je tudi v konflikte interesov. Leta 2015 je imel pomembno vlogo pri dveh odmevnih zgodbah, povezanih z DUTB. 

T-2 Foto: STA Najprej pri neuspešnem zasegu delnic Save Turizma, ki jih je DUTB želela prenesti na svoje podjetje DUP1 (vodil ga je Škrubej), a ji je to namero preprečilo sodišče. Nato pa tudi v napadu slabe banke na telekomunikacijsko podjetje T-2. DUTB ga je večkrat spravila v stečaj, a ga je aprila letos dokončno razveljavilo ustavno sodišče. Pri tem so ustavni sodniki opozorili na nastale hude posledice, saj je bilo lastnikom T-2 onemogočeno upravljanje lastnine. 

Še leta 2011, torej dve leti pred prihodom na DUTB, je Škrubej kot visoki uslužbenec svetovalne družbe Deloitte v Sloveniji pomagal odpirati vrata Telekomu Austria, ki se je takrat in tudi pozneje zanimal za prevzem lastništva v T-2. Čeprav je Škrubej očitke o konfliktu interesa zanikal, je informacijo o tem, da se je s Škrubejem večkrat srečal na sestankih, na katerih je bilo govora o zanimanju Avstrijcev za T-2, potrdil Jurij Krč, direktor T2 in prokurist Gratela, največjega lastnika T2.

 

O Škrubeju tudi v tožilski odredbi za preiskavo

Druga skupina očitkov, ki bremeni Škrubeja, je povezana z obdobjem sanacije bank in ustanovitve DUTB. 

Deloitte je namreč še v času, ko je tam služboval Škrubej, sodeloval pri ocenjevanju kakovosti premoženja v NLB, ki se je v poznejših letih izkazalo za sporno. To premoženje so namreč ocenjevalci v nekaterih primerih vrednotili močno pod ceno, zaradi česar je morala država v banke vložiti več kapitala, kot so ga te po nekaterih ocenah resnično potrebovale. Vrednost delnic so zunanji cenilci, pretežno študenti, ocenjevali čez palec, vrednost nepremičnin pa po metodi "s pločnika".

Čeprav se je Škrubej branil, da je Deloitte zapustil, še preden so njegovi cenilci ocenjevali premoženje, podatki, ki jih je pridobilo specializirano državno tožilstvo, dajejo drugačno sliko. Iz odredbe o hišni preiskavi Banke Slovenije je tako razvidno, da:

  • se je Škrubej na DUTB zaposlil šele tik pred koncem vrednotenja premoženja NLB,
  • je pogodbo z NLB o vrednotenju premoženja podpisal prav Škrubej in 
  • da so bile terjatve z NLB na DUTB prenesene po vrednosti, ki jo je ugotovil Deloitte. 

Škrubej je torej kot izvršni direktor DUTB prodajal terjatve, ki jih je DUTB pred tem poceni odkupila od NLB, saj jih je ta prodala po vrednosti, ki jo je izračunal Škrubejev prejšnji delodajalec.


Preberite še:

Finski "Che Guevara" ugasnil podjetje, kamor je DUTB nakazovala denar 

Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom


Kaj je ugotovila notranja revizija spornega posla

Pri tem je treba opozoriti, da sta Škrubej in Koršič ostala na položaju tudi po tem, ko so na DUTB naročili notranjo revizijo enega od njenih najbolj spornih poslov: paketne preprodaje terjatev do ACH, Elana, Adrie Airways in Polzele ameriški investicijski banki Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI), ki je s poslom leta 2014 v dobrem mesecu ustvarila za okrog 20 milijonov evrov dobička.

Revizijo je takrat zahteval upravni odbor, v katerem je še kot neizvršni direktor sedel tudi Balogh. Njenih ugotovitev na DUTB nikoli niso razkrili.

Ali DUTB upravičuje svoj obstoj?

Kot je znano, je država ustanovila DUTB zato, da bi si s kupninami od prodaje premoženja bank povrnila vsaj del sredstev, vloženih v sanacijo bank.

Na prvi pogled ji gre pri tem zelo dobro. DUTB je lani ustvarila 369 milijonov evrov "prilivov iz upravljanja sredstev". To presega 18 odstotkov vrednosti vseh sredstev, ki so jih banke v letih 2013 in 2014 prenesle na DUTB. S tem so na DUTB za skoraj dvakrat presegli tudi zakonski pogoj, da morajo letni prilivi znašati najmanj deset odstotkov vrednosti prenesenih sredstev. 

Od ustanovitve dalje pa je DUTB ustvarila skoraj 863 milijonov evrov prilivov, kar znaša 43 odstotkov vrednosti vseh prenesenih sredstev. V tem obdobju je za obresti plačala 127 milijonov evrov, še 47 milijonov evrov pa za državno poroštvo na dolg.

Rekordni prilivi, a izguba

A podrobnejši pogled ponuja več razlogov za skrb. DUTB je tudi lani, ko je prodala še zadnje pomembnejše pakete terjatev (DZS, Sava), deleže v družbah in 166 nepremičninskih enot, kar ji je prineslo rekordne prilive, ustvarila skoraj osem milijonov evrov izgube. 

Celovški dvori Foto: Bojan Puhek Zakaj? Zaradi odhodkov financiranja in stroškov poslovanja, ki jih pozitivnemu izidu iz posojil ni uspelo v celoti pokriti, je DUTB pojasnila v letnem poročilu za 2016. Še 8,3 milijona evrov stroškov je imela DUTB zaradi reševanja Cimosa. 

Dodatni razlog za izgubo so v DUTB našli v stroških organizacijskega prestrukturiranja zaradi pripojitve Factor banke in Probanke. Ta operacija je oklestila tudi kapital DUTB, ki ga je država okrepila z dodatnimi 50 milijoni evrov. Kapital DUTB se je od ustanovitve v letu 2013 do zadnjega dne 2016 skupaj zmanjšal za dobrih 196 milijonov evrov.

Medtem ko proces sanacije bank kriminalisti preiskujejo tudi zaradi suma, da je bilo premoženje bank na DUTB preneseno po umetno nizki vrednosti, na DUTB trdijo, da so to premoženje v resnici – preplačali. Zanj so namreč po lastnih navedbah plačali 623 milijonov evrov več od ocenjene "tržne" vrednosti. Prav naknadno popravljanje vrednosti tega premoženja naj bi posledično "odneslo" velik del kapitala DUTB. 

Kaj sploh še lahko proda DUTB?

Lani je DUTB po lastnih besedah "končala in zaprla 29 primerov". Prodala je terjatve in delež v družbah Aha Plastik in Aha Emmi, obveznosti do DUTB kot upnice pa sta poplačali Avtotehna in Kovinoplastika Lož družba pooblaščenka. 

Tomaž Vesel, prvi mož računskega sodišča, ki je od DUTB zahtevalo odgovor na več kot 1.100 vprašanj o poslovanju. Tomaž Vesel, prvi mož računskega sodišča, ki je od DUTB zahtevalo odgovor na več kot 1.100 vprašanj o poslovanju. Foto: Bojan Puhek ​​​​​​​DUTB je v veliki večini ostalo le še manj kakovostno in donosno premoženje. Med 728 podjetji je le 81 takih, ki so primerna za sanacijo, torej da za rešitev podjetja obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost. Poštena vrednost teh naložb znaša 933 milijonov evrov. Več kot četrtina vse bruto izpostavljenosti portfelja DUTB je vezana na gradbeništvo, kjer pa povprečni delež poplačila terjatev znaša le 17 odstotkov. Sledita panogi predelovalne in finančne dejavnosti. Pri obeh povprečni delež poplačila znaša 23 oziroma 11 odstotkov. 

Kljub temu Imre Balogh ostaja optimist. "Kljub vsem oviram, s katerimi smo se spopadali na tej vijugasti poti, naš prodajni stroj melje naprej in že kmalu bo DUTB presegla mejnik ustvarjenih denarnih tokov v vrednosti ene milijarde evrov, kar je skoraj polovica vrednosti premoženja, ki nam je bilo zaupano v upravljanje," je zapisal v letnem poročilu.

Zdaj so na vrsti nepremičnine

"Naš prispevek k stabilizaciji slovenskega finančnega sektorja so prepoznale tudi številne države in strokovne organizacije, ki z DUTB še naprej želijo izmenjevati znanje, izkušnje, mnenja in praktične nasvete," je dodal.

DUTB se v zadnjem času vse bolj osredotoča na prodajo nepremičnin. Konec lanskega leta je imela v lasti 279 nepremičninskih enot v skupni knjigovodski vrednosti 192 milijonov evrov.

Večinski del lastniških nepremičnin so stanovanjske stavbe: največja projekta sta stanovanjski kompleks Celovški dvori v Ljubljani (226 stanovanj in 23 poslovnih prostorov) in Nokturno v Kopru (215 stanovanj in dva poslovna prostora).

Koliko nas stane DUTB?

DUTB, ki je v zadnjih letih javnost najbolj razburjala z astronomskimi plačami vodilnih, je tudi vse dražja. Samo lani je za stroške dela porabila že skoraj 11 milijonov evrov, kar je 81 odstotkov več kot leta 2015. 

Razlog? Če je imela DUTB konec leta 2015 "le" 121 zaposlenih, se je njihovo število s pripojitvijo Factor banke in Probanke začasno povečalo na 226. V povprečju je bilo lani na DUTB zaposlenih 181 ljudi. Številni, tudi nekateri pomembni visoki uslužbenci in upravljavci terjatev, so DUTB zapustili in se zaposlili v družbah, ki se ukvarjajo z odkupi oziroma upravljanjem terjatev.

​​​​​​​Petinštirideset zaposlenih na DUTB bo letos dobilo izplačan dodatek za lojalnost v vrednosti okrog štiri tisoč evrov, kar bo družbo stalo skoraj 177 tisoč evrov bruto. Imre Balogh je lani skupaj prejel dobrih 196 tisoč evrov bruto, Janez Škrubej in Aleš Koršić pa 148.750 oziroma 129.850 evrov bruto.

Še 7,5 milijona evrov je DUTB porabila za odvetniške, notarske, intelektualne in druge storitve, pri čemer gre za znesek, v katerem ni stroškov upravljanja nepremičnin. 600 tisoč evrov pa je porabila za nagrado za uspešno izvedbo enega od prodajnih postopkov. 

Kot zanimivost, celo stroške sodelovanja z računskim sodiščem, ki je lani uvedlo revizijo pravilnosti, gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja DUTB v letih 2014 in 2015, na slabi banki ocenjujejo na dobrih 100 tisoč evrov. V ta znesek so prišteli 3.400 delovnih ur, ki so jih zaposleni vložili v pripravo več kot 40 tisoč strani dokumentacije, in zunanje prevajalske storitve. Računsko sodišče je na DUTB naslovilo več kot 1.100 vprašanj.

Na DUTB poudarjajo, da sodelujejo tudi z Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU). Lani so mu poročali o 57 zaznanih nepravilnostih, pripravili pa so štiri kazenske ovadbe. 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 30
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin