Kdo v NLB bo odgovarjal za plačila Hrvatom?

Gre za prvi ukrep, ki ga je država v povezavi s sodbami hrvaških sodišč sprejela v zadnjem letu dni.

Tako je država naposled presekala začarani krog, v katerem je uprava NLB začela plačevati prve zahtevke s Hrvaške. Obenem je vlada uradno potrdila, da so v NLB s tem kršili meddržavni sporazum, ki sta ga Slovenija in Hrvaška podpisali marca 2013.

Kot je znano, sta se takrat obe državi dogovorili, da so prenesene devizne vloge del razprave o nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Več o tem sporazumu pišemo v okvirju.

Že na tej točki pa je Slovenija storila prvo in morda ključno napako v zgodbi. Dogovor, ki sta ga podpisala tedanji premier Janez Janša in njegov hrvaški kolega Zoran Milanović, namreč ni predvideval jasnih postopkov ratifikacije. To je v nedavnem pogovoru za Siol.net potrdil tudi predsednik vlade v odstopu Miro Cerar.

Kaj bo Brodnjakova uprava napisala v poročilu?

Kdo v naši največji banki bo odgovarjal za kršitev meddržavnega sporazuma, za zdaj še ni jasno.

V NLB bodo morali do konca maja o vseh plačilih, ki so jih zaradi teh sodb nakazali na Hrvaško, pripraviti še pisno poročilo, v katerem bodo morali pojasniti razloge za svojo odločitev. Prav tako bodo morali SDH predložiti še morebitna zunanja pravna mnenja, ki so jih naročili v tej zadevi.

Slovenska "trojka" leta 2013: tedanji finančni minister Uroš Čufer, premierka Alenka Bratušek in guverner Boštjan Jazbec. Foto: STA ,

Kot smo že poročali, je NLB v poročilu o poslovanju v prvih devetih mesecih leta 2017 razkrila, da je morala po sodbi županijskega sodišča Zagrebački banki v lasti Unicredita plačati približno 700 tisoč evrov. Omenjeno sodbo so v NLB prejeli novembra. Kljub temu je vlada Mira Cerarja za prvi uradni odziv potrebovala skoraj pol leta.

Po naših podatkih je NLB na Hrvaško nakazala dve plačili, a le v enem primeru za to dobila soglasje nadzornega sveta, ki ga vodi Primož Karpe. Te informacije uradno ni mogoče preveriti, saj v NLB pojasnil o plačevanju obveznosti na Hrvaško ne dajejo. Vprašanja na to temo smo na banko poslali že 15. februarja.

So pritiski (za prodajo NLB, op. a.) spodbujeni tudi iz Slovenije?

Pojavljajo se domneve. Če se bodo izkazale za resnične, bom seveda moral o njih spregovoriti. Te domneve o tem, ali za komisijo stoji kakšna druga država, banka ali politična skupina, se vedno pojavljajo. Prav tako o tem, kdo je in kdo pri nas ni zainteresiran za privatizacijo NLB. O spremembi zavez se pogajamo zaradi velikega tveganja, ki ga predstavljajo prenesene vloge varčevalcev na Hrvaškem. NLB ne bomo prodali tako, da bodo naši državljani utrpeli izgubo. 25 odstotkov banke pa želimo ohraniti v državni lasti.

Miro Cerar v intervjuju za Siol.net

Pripravljajo se spremembe ustavnega zakona

Gre sicer le za vrh ledene gore potencialnih hrvaških zahtevkov, ki bi lahko skupaj z obrestmi znašali okrog 400 milijonov evrov.

Hrvaške banke so po podatkih iz lanskega leta sprožile 27 postopkov proti nekdanji Ljubljanski banki (LB) in NLB, ki so jih sodišča združila v 15 primerov. Štirje so se končali s pravnomočnimi sodbami, trije v prid hrvaškim bankam in en v prid LB. Ena od sodb je NLB in LB naložila plačilo skoraj devetih milijonov evrov. V dveh zadevah sta LB in NLB vložili revizijo na hrvaško vrhovno sodišče, v enem pa na ustavno.

Foto: Bor Slana

V primeru ene od sodb so NLB z njenega računa na hrvaški banki rubili sredstva. Po nekaterih informacijah je banka začela zmanjševati premoženje na Hrvaškem, ki bi lahko bilo predmet rubeža.

Tudi zato slovenska politika trenutno pripravlja spremembe ustavnega zakona o NLB, s katerim je leta 1994 LB ločila od NLB. Tega na Hrvaškem ne priznavajo, obema bankama pa odrekajo legitimacijo pri izterjavi terjatev stare LB na Hrvaškem.

Danes popoldne se bo na temo sestala ustavna komisija. Pri svojem delu ji pomaga strokovna komisija, v kateri so nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, ekonomist in kolumnist revije Reporter Rado Pezdir, nekdanji prvi nadzornik NLB Gorazd Podbevšek, pravnica Dominika Švarc Pipan in Drago Zadergal iz državne volilne komisije.

Prvotni predlog sta vložila SDS in NSi, predvideval pa je povračilne ukrepe z rubežem hrvaškega premoženja v Sloveniji, a temu strokovna komisija nasprotuje, svari pa tudi pred ukrepi, ki bi NLB še dodatno podredili državi. Za sprejetje sprememb ustavnega zakona je potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru, o njih pa bodo poslanci odločali na izredni seji.

Kdo bo plačal (potencialne) obveznosti, če bo NLB prodana?

Vprašanje hrvaških tožb pa je že najmanj leto dni največja ovira dogovorom z Evropsko komisijo o prodaji NLB.

Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance Foto: STA , Slovenija teh sodb ne priznava (zaradi tega je pripravila tožbo pred sodiščem EU), hkrati pa se ne želi zavezati k prodaji banke, dokler to vprašanje ne bo rešeno, saj bodo potencialni kupci NLB zahtevali, da se breme plačila teh obveznosti prenese na državo.

Z Brusljem se zato skuša dogovoriti o odlogu prodaje največje slovenske banke. A pri tem ima vlada očitno bolj ali manj zvezane roke, saj komisija meni, da bi podaljšanje tega obdobja "lahko povzročilo izkrivljanje konkurence na trgu".

O slovenskem predlogu so pripravljeni razmisliti le, če bi "slovenski organi predstavili dodatne ukrepe", kot je na primer odprodaja nekaterih hčerinskih družb NLB in omejitev novih dejavnosti. Tudi ideja o tako imenovanem slepem skrbniku, posebnem pooblaščencu za neodvisno upravljanje banke, komisiji ni dovolj, saj bi imela raje spremembo lastništva.

Bruselj v poglobljeno preiskavo proti NLB

Evropska komisija je zato že prejšnji teden začela poglobljeno preiskavo proti NLB, ker Slovenija ni dokazala, da so bile spremenjene zaveze, ki jih je dala maja lani, enakovredne zavezam, ki jih je dala leta 2013 ob priglasitvi državne pomoči.

Spomnimo, takrat je komisija ugotovila, da gre za državno pomoč, a da je ta združljiva z notranjim trgom, ker je bila potrebna za odpravljanje resnih motenj v slovenskem gospodarstvu.

V skrajnem primeru bo morala NLB vrniti za 2,3 milijarde evrov državne pomoči, ki jo je prejela od leta 2011. V tem primeru NLB ne bi bila več kapitalsko ustrezna. Kot drugi mogoči in blažji ukrep je predvidena takojšnja prodaja dobrih 50 oziroma 75 odstotkov delnic.

Država, ki ne upravlja lastne banke

Država, ki je pri NLB ujeta v klešče Evropske komisije in hrvaških sodb, ima pri razščiščevanju odgovornosti za plačila dodatno težavo, ker banke v vmesnem času de facto ne more upravljati.

Miro Cerar Foto: STA , Kot je znano, ji je komisija leta 2013 odobrila državno pomoč, ker so se takrat slovenski organi zavezali, da se ne bodo več vmešavali v operativno delovanje banke.

V najnovejši odločbi pa je mogoče prebrati opozorila, da "je v zadnjih letih v nadzornem svetu NLB prišlo do visoke stopnje fluktuacije".

A opozoriti velja, da je od desetih nadzornikov banke, ki so po letu 2015 odstopili od te funkcije, kar pet to storilo, ker zanjo ni dobilo dovoljenja Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke (ECB). Torej institucije, ki je skupaj z Evropsko komisija naši državi leta 2013 vsilila ukrepe, med katerimi je bila tudi prodaja največjih bank v državni lasti.