Ponedeljek, 2. 4. 2018, 10.26
6 let, 7 mesecev
Pregled prodaje državnega premoženja
Katera vlada je prodala največ in katera najmanj državnih podjetij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,21
11
Padec Cerarjeve vlade bo vplival tudi na prodajo državnega premoženja. Ne gre namreč pričakovati, da bo Slovenski državni holding (SDH) v času, ko nimamo vlade s polnimi pooblastili, prodal katero od državnih podjetij, ki so na prodaj. Počakati bo treba prihodnjo vlado. Prav tako bi se lahko zapletlo pri prodajah podjetij, ki že imajo kupce, a je treba pred sklenitvijo pogodb spremeniti slovensko zakonodajo. Tudi tu sta potrebna vlada in parlament, ki bi potrebno zakonodajo na predlog vlade bodisi sprejel bodisi zavrnil.
Prodaje državnih podjetij so, kot kaže, do oblikovanja nove vlade zamrznjene, kar nasprotnikom prodaje ustreza, tistim, ki zagovarjajo odprodajo državnih podjetij, pa zagotovo ne. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in EU sicer vseskozi opozarjata, da mora Slovenija zmanjšati deleže v gospodarstvu, saj je delež državne lastnine pri nas znatno nad povprečjem OECD.
Pregled prodaje državnega premoženja
Vlada Boruta Pahorja
Od 21. novembra 2008, ko je prevzela posle od prve Janševe vlade, do 10. februarja 2012, ko je Pahor posle po predčasnih volitvah ponovno predal Janši, Pahorjeva vlada ni prodala nobenega državnega podjetja. Ustanovili so sicer Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in govorilo se je, da nameravajo prodati Krko in Petrol, predvsem drugo podjetje je bilo dalj časa na tapeti. Na koncu niso prodali ničesar. Peko, ki so ga pred stečajem želeli rešiti s prodajo, je na koncu propadel.
Vlada Janeza Janše
Tudi druga Janševa vlada v svojem dobro leto trajajočem mandatu (od 10. februarja 2012 do 20. marca 2013) ni prodala nobenega podjetja, čeprav je bila večina koalicijskih strank te vlade (SDS, NSi, SLS, DL) za prodajo, proti je bil predvsem DeSUS. So pa v letu vladanja ustanovili SDH, ki je pod naslednjo vlado začel prodajati državna podjetja.
Vlada Alenke Bratušek
Vlada Alenke Bratušek (od 20. marca 2013 do 18. septembra 2014) je pripravila seznam podjetij, ki naj bi jih SDH prodal. Na seznam so uvrstili Adrio Airways, Aero, Elan, Fotono, Helios, Aerodrom Ljubljana, Adrio Airways Tehniko, NKBM, Telekom Slovenije, Cinkarno Celje, Gospodarsko razstavišče, Palomo, Terme Olimia, Unior in Žito.
Avstrijska skupina Ring, ki je Helios kupila od države, ga je pred slabima dvema letoma že prodala naprej.
Prvo prodano podjetje je bil domžalski Helios, ki ga je SDH sredi oktobra 2013 prodal Avstrijcem za slabih 170 milijonov evrov. Dodajmo, da je avstrijska skupina Ring, ki je kupila Helios od države, tega pred slabima dvema letoma že prodala naprej. Zdaj je lastnik Heliosa japonski Kansai Paint, eden izmed največjih proizvajalcev premazov na svetu.
Med vladavino Bratuškove, natančneje 30. januarja 2014, je bil prodan tudi proizvajalec laserskih izdelkov Fotona iz Ljubljane. Fotono sta kupili ameriška družba Gores Group in družba Technology4Medicine, maja lani pa so podjetje prodali naprej kitajsko-evropskemu skladu Agic Capital.
Prodaji državnega deleža Fotone je konec junija sledila prodaja državnega deleža v šempetrski Letriki, proizvajalcu elektromotorjev. Kupec je bilo nemško podjetje Mahle, ki po svetu zaposluje skoraj 50 tisoč ljudi.
Vlada Mira Cerarja
Prodaje iz portfelja je nadaljevala Cerarjeva vlada. V začetku novembra 2014, se pravi kmalu po prevzemu oblasti, so prodali Aerodrom Ljubljana. Tudi ta je šel v roke Nemcem, kupec pa je bil Fraport, nemški upravljavec letališč. Ta upravlja deset letališč po vsem svetu in je lastnik oziroma solastnik kar šestih. Najbolj znano letališče v skupini je zagotovo frankfurtsko.
Po prodaji letališča je SDH konec aprila 2015 najprej prodal Žito, ki je šlo v roke hrvaški Podravki, sledila pa je najodmevnejša prodaja Cerarjevega mandata. Prodana je bila druga največja slovenska banka NKBM. 30. junija 2015 so jo za 250 milijonov evrov prodali ameriškemu skladu Apollo, ki banke ni kupil sam, ampak s pomočjo Evropske banke za obnovo in razvoj. Odmevala je tudi prodaja Telekoma Slovenije, a iz te na koncu ni bilo nič.
Z nastopom novega gospodarskega ministra v Cerarjevi vladi so spremenili portfelj podjetij za prodajo. Zanimivo je predvsem to, da so Terme Olimia, ki jih je vlada Alenke Bratušek nameravala prodati, postale strateška naložba in niso več na prodaj. Treba je dodati, da je gospodarski minister Zdravko Počivalšek na ministrski stolček prišel s položaja direktorja omenjenih term.
Konec julija 2015 je sledila prodaja še enega nekdaj slovenskega paradnega konja. Država je prodala Elan Američanom, in sicer 95 odstotkov družbi Wiltan Enterprises Limited, ki je v stoodstotni lasti ruskega VR Global Partners, preostalih pet odstotkov pa družbi Merrill Lynch International, ki je v lasti Bank of America Merrill Lynch.
Konec novembra 2015 so prodali Adrio Airways Tehniko, ki je prišla je v roke Poljakov. Linetech Holding je ob nakupu napovedal, da nameravajo "z AAT postati eden vodilnih vzdrževalcev in serviserjev letal v Evropi".
Cerarjeva vlada je konec januarja 2016 prodal Adrio Airways nemškemu investicijskemu skladu K4 Invest. Pred prodajo jo je morala dokapitalizirati z dobrimi tremi milijoni evrov.
Konec januarja 2016 so prodali še Adrio Airways nemškemu investicijskemu skladu K4 Invest. Pred prodajo je morala država Adrio dokapitalizirati z dobrimi tremi milijoni evrov.
14. oktobra istega leta je država po težavnih in dolgotrajnih pogajanjih italijanskemu finančnemu skladu Palladio Finanziaria prodala Cimos za sto tisoč evrov. Kupnina se zdi na prvi pogled smešna, a Italijani so v podjetje takoj vložili skoraj 20 milijonov evrov, da je lahko normalno poslovalo. Zadnje podjetje, prodano v času Cerarjeve vlade, pa je bila Paloma, ki so jo prodali 24. februarja lani. Tudi to podjetje je novi lastnik, slovaški Eko-Invest, takoj dokapitaliziral z 18 milijoni evrov.
Na prodaj 12 državnih podjetij
Dvanajst večjih državnih podjetij upravljavec državnega premoženja Slovenski državni holding še prodaja. Med njimi Abanko in Gorenjsko Banko ter podjetja, ki se ukvarjajo z igralništvom, Casino Portorož, Casino Bled in Hit. Na prodaj so tudi celjski Cetis, Geoplin, zreški Unior, Inkos, Intereuropa, Savaprojekt, Varnost sistemi, KDD in M1, prodati bi morali tudi NLB.
Če Slovenija NLB ne proda, bo morala banka v državno blagajno vrniti celoten znesek dokapitalizacije, kot zahteva EU. Vrnitev celotne pomoči bi pomenila, da je vrednost banke nič.
Če ne prodamo NLB, nas čaka kazen
Prodajo naše največje banke zahteva Evropska unija, ki je zadnjo dokapitalizacijo banke, vredno milijardo in 550 milijonov evrov, dovolila pod pogojem, da država banko proda. To bi morali storiti do konca lanskega leta, a Cerarjeva vlada tega ni storila. Bruselj je zato sprožil preiskavo odloga prodaje. Vladajoči politiki v odhajanju namreč ne verjame, da se bo letos resno lotila prodaje NLB in banko do prihodnjega leta prodala. Po Cerarjevem odstopu je verjetnost za to še manjša. Če Slovenija NLB ne proda, bo morala banka v državno blagajno vrniti celoten znesek dokapitalizacije, kot zahteva EU. Vrnitev celotne pomoči bi pomenila, da je vrednost banke nič.
Privatizacija v Sloveniji se vleče od osamosvojitve. Tajkunski prevzemi državnega premoženja so se večinoma končali klavrno, medtem ko podjetja, ki so bila prodana transparentno, tudi tujcem, čemur so mnogi v Sloveniji nasprotovali, poslujejo dobro in se razvijajo. Podjetja, ki jih država ni pravočasno prodala, na primer Aero, Polzela in Peko, so propadla. Ob tem je pomembno še nekaj: podjetja, ki niso v državni lasti, ne bremenijo davkoplačevalcev.
11