Kakšen izkupiček je župan Maribora prinesel iz Kitajske

"Župan dr. Andrej Fištravec in njegova ekipa so pred štirimi leti, ko je župan nastopil svoj prvi mandat, sprejeli odločitev o iskanju novih investicijskih možnosti za Maribor. Maribor je bil takrat še v tesnem primežu gospodarske krize, brezposelnost je bila visoka, treba je bilo iskati rešitve, ki bodo mestu dolgoročno prinesle gospodarsko rast, delovna mesta in optimizem."

Takole opišejo Fištravčevo vizijo stikov s Kitajci na občini, ko odgovarjajo na vprašanje, koliko občinskega denarja je šlo za obiske. Vložek 100 tisoč evrov, učinek pa velikanski, kot je mogoče razumeti odgovore občinarjev na novinarska vprašanja.

"Od januarja 2013 do septembra 2017 je Maribor skupaj obiskalo 12.461 kitajskih turistov, kar je ustvarilo 1.370.710 evrov prihodkov v Mariboru (povprečna poraba turista je 110 evrov na dan)," dodajajo na mariborski občini.

Kakšen je resnični izplen kitajskih milijonov

Na novinarsko vprašanje, kolikšni so resnični učinek teh stikov, število in vrednost kitajskih naložb v Mariboru, število novih delovnih mest, ki so izključno plod sodelovanja med Kitajsko in Mariborom, na občini odgovarjajo: "Resnični izplen je podpisana pogodba v vrednosti 660 milijonov evrov z največjim gradbenim podjetjem na svetu, ki bo vlagalo v razvoj mariborskega letališča. Zdaj je potrebna še potrditev sklepa o sprejemu DPN v prvi in drugi fazi s strani države."

Neposredne in posredne kitajske naložbe v Mariboru, kot jih naštevajo na občini:

• Aerodrom Maribor, nakup podjetja in operativni stroški (januar–december 2017) – 13,5 milijona evrov,
• VLM, nakup podjetja in operativni stroški (januar–december 2017) – sedem milijonov evrov,
• Vila Mari, nakup nepremičnine – 2,2 milijona evrov,
• TAM, nakup podjetja, nepremičnine in operativni stroški (april 2013–december 2017) – 25 milijonov evrov,
• RTS24, nakup podjetja in osnovni kapital – 2,2 milijona evrov,
• Vinag construction, gradnja naselja – 5 milijonov evrov in druge manjše investicije – milijon evrov.

Skupaj: 55,9 milijona evrov.

Foto: STA ,

Fatamorgana

"Verodostojne številke bi bile, če bi lahko rekli, da je posledica teh obiskov Kitajcev 500 ali tisoč novih delovnih mest v Mariboru," je jasen Mitja Čander. Foto: STA , Mariborčan Mitja Čander, slovenski esejist, urednik, med letoma 2010 in 2013 pa tudi programski direktor Javnega zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, je do teh številk, obljub in obiskov zelo kritičen. Meni, da so "fatamorgana", in dodaja: "Mariborčani nismo idioti, da bi to kupili." 

Spomni na obljube in načrte o tovarni baterij, ko so se ljudje, ki so bili dolgo brezposelni, skoraj brez upanja na boljšo prihodnost prijavljali na zavod, da bi dobili delo v tovarni, na koncu pa iz vsega ni bilo nič. "To je bilo norčevanje iz obupanih ljudi," pravi.

"Če bi bili pogovori s Kitajci resni, bi tovarna delovala, ljudje bi imeli delo, tovarna bi plačevala davke, dajatve v mestni proračun. A iz vsega tega ni bilo nič." Trenutne kitajske naložbe označuje za fatamorgano. "Verodostojne številke bi bile, če bi lahko rekli, da je posledica teh obiskov 500, tisoč novih delovnih mest v Mariboru."

Zajec iz Fištravčevega klobuka

Dolgoletni mestni svetnik v Mariboru Stojan Auer meni, da so obljube o naložbah in dogovori zgolj "zajec iz Fištravčevega klobuka", brez konkretnih zagotovil, da bo Maribor imel kaj od tega.

Stojan Auer opozarja, da Maribor od vlaganja v letališče ne bo imel nič, saj letališče leži v občini Hoče - Slivnica. Foto: STA , Pri tem pa navaja naložbo Kitajcev v mariborsko letališče. Kot rečeno, šlo naj bi za 660-milijonski vložek, ki pa ne bo enkraten, denar naj bi prihajal postopoma. Prvi obrok šele čez pet let, ves denar pa v nekaj desetletjih.

Ob tej naložbi, s katero se mariborski župan Fištravec rad pohvali, pa Auer izpostavi nekaj, česar po njegovem prepričanju številni ne vedo: "Mestna občina Maribor z letališčem nima nič. Letališče sploh ne leži v mariborski občini in tudi če bo ta kapitalski vložek resničen, ne bo prišel v Maribor, ampak v občino Hoče - Slivnica, kjer leži letališče."

Ob tem Auer še poudari, da je Aerodrom Maribor podjetje v zasebni lasti in da je Fištravec po njegovem mnenju "z občinskim denarjem v tujini lobiral za zasebno podjetje v sosednji občini. To je, kot če bi jaz na stroške občine Ljubljana lobiral v korist zasebnega podjetja v Mariboru."

Kaj pa Avstrija in Madžarska?

Čander in Auer se sprašujeta, zakaj se Fištravec raje kot s Kitajci ne povezuje z Avstrijci ali Madžari. "Velik del Mariborčanov se vozi delat v Gradec, mi pa nimamo z Gradcem nobenih konkretnih povezav," pravi Auer.

"Velik del Mariborčanov se vozi delat v Gradec, pa nimamo z Gradcem nobenih konkretnih povezav," se pritožuje Stojan Auer. Foto: Thinkstock

Čander pa dodaja, da je s piarovskega stališča zagotovo bolj odmevno, če župan potuje na Kitajsko kot pa v Avstrijo ali na Madžarsko, pa čeprav potem ni iz vseh potovanj skupaj nič. Meni celo, da je neodgovorno, da se iz takih potovanj, ki so v svetu nekaj običajnega, dela veliko hrupa, še posebej, če od obiskov ni koristi, ki bi vplivale na življenje ljudi.

Vse in še svet

Na občini sicer priznavajo, da imajo ljudje več od Avstrije kot od Kitajske. A po njihovem prepričanju se bo tudi to spremenilo: "V prvi fazi zagotovo ne, srednje- in dolgoročno pa zagotovo. Projekt sodelovanja s Kitajsko je pravzaprav projekt odpiranja Maribora svetovnemu trgu. Po končanih prvih, večjih naložbah s Kitajske bo promocija naložb in turizma tudi osredotočena na druge večje globalne trge, kot so Rusija, Indonezija, Brazilija …"

Fištravca, če bo tudi po prihodnjih lokalnih volitvah še župan, kot kaže, poleg Kitajske, kjer je bil nazadnje novembra, "kjer je kot župan mesta, ki je leta 2012 nosilo naziv evropska prestolnica kulture, z drugimi župani evropskih mest predstavljal učinke naziva za prihodnost mesta", čaka še veliko službenih poti na atraktivne lokacije.