Sreda, 17. 8. 2016, 10.06
7 let, 2 meseca
Kako so stanovanja Mateja Raščana končala v davčnih oazah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
18
Blišč medijskih luči, šampanjec in lepotice sta v življenju nekdanjega lastnika Dela Revije Mateja Raščana zamenjala beg pred upniki in negativno stanje na bančnih računih. Zdaj stečajni upravitelj išče sledi za izginulim milijonskim premoženjem in po sodni poti zahteva njegovo vračilo v stečajno maso.
Padli medijski mogotec Matej Raščan je v času, ko je imel v rokah največjo slovensko revijalno družbo Delo Revije, živel na veliki nogi in obračal na milijone evrov, ki jih ni znal pojasniti oblastem. Zdaj je v osebnem stečaju in uradno brez denarja.
V njegovi stečajni masi je mogoče najti le nekaj parcel na Štajerskem in ničvredne delnice. S prodajo premoženja, ki ga je Prekmurec pustil za seboj oziroma mu ga ni uspelo prepisati na prijatelje, bodo torej zbrali zgolj nekaj tisoč evrov in z izkupičkom komajda pokrili stroške osebnega stečaja. Večmilijonski dolgovi do države, bank in drugih upnikov bodo ostali nepoplačani.
Kdo je Matej Raščan
Matej Raščan je bil reden gost družabnih dogodkov. Na sliki z misico Mariko Savšek.
Za mladega Mateja Raščana je javnost prvič slišala leta 2005, ko je kupil Rašico, tekstilno družbo z dolgoletno tradicijo. Kmalu po tistem je kupil še Delo Revije, ki je izdajalo revije, kot so Jana, Lady in Stop. Obe transakciji je izpeljal prek podjetja Monera in v celoti z bančnimi posojili.
Leta 2007 je pomagal tudi pri izdajanju predvolilnega brezplačnika Ekspres, ki je bil naklonjen tedanji vladajoči stranki SDS. Raščan je namreč podjetju Roberta Terška, sicer učitelju telovadbe, "nepovratno" posodil več kot 300 tisoč evrov.
Leta 2010 se je potegoval tudi za nakup Večera. S podjetjem 3lan se je dogovoril za soupravljanje časopisne hiše, a je projekt na koncu padel v vodo.
Danes je za njim ostalo pogorišče, večdesetmilijonski dolgovi in številne ovadbe. Po propadu Dela Revij so mu blagovne znamke zasegli v skupini NKBM, ki je v poslih z Raščanom ustvarila visoko izgubo, znamke pa je šele letos prodala Večeru.
Kaj vse naj bi manjkalo v stečajni masi, kako je Raščan na sporen način umikal premoženje in v čigavih rokah je na koncu pristalo?
Večino poslov Raščana je financirala Nova KBM.
Banke financirale Raščanovo zasebno porabo
Za upnike so najbolj zanimive nepremičnine v Mariboru in Ljubljani, ki jih je Raščan kupil na začetku leta 2008. Gre za najmanj štiri stanovanja na Ljubljanski ulici v središču Maribora in eno na Slomškovi ulici v Ljubljani. Do nekaterih je prišel v času, ko je od Nove KBM in drugih bank dobil večdesetmilijonska posojila, ki naj bi jih porabil za nakup Dela Revije.
Tudi policisti so v poznejši preiskavi ugotovili, da je Raščan bančna posojila dejansko prenakazal na račune svojih podjetij oziroma na svoje osebne račune. Raščana so zato kazensko ovadili zaradi suma zlorabe položaja. Ovadba Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je nedavno doletela tudi nekdanje vodilne v Novi KBM z Matjažem Kovačičem na čelu, ki naj bi poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Raščanove družbe Monera. Tudi sicer je v poslovnem imperiju, ki je bil (uradno) v lasti Raščana, poniknilo največ denarja Nove KBM.
O tem, koliko denarja je izginilo, pričajo ugotovitve Finančne uprave (Furs). Ta je v davčno-inšpekcijskem nadzoru odkrila, da je Raščan med letoma 2007 in 2010, ko je bil lastnik Dela Revije, porabil štiri milijone evrov več denarja, kot ga je uradno zaslužil.
Zaradi financiranja poslov Mateja Raščana se je pod lupo preiskovalcev znašel tudi nekdanji prvi mož Nove KBM Matjaž Kovačič.
Za Prekmurcem ostalo na milijone evrov dolgov
Kolikšne dolgove je Matej Raščan zapustil upnikom, bo znano v kratkem. Šele danes se izteče rok za prijavo terjatev v njegovem osebnem stečaju. Po dostopnih podatkih pa bo med njimi več deset milijonov evrov zahtevkov, ki izhajajo še iz poroštev za bančne obveznosti propadlih podjetij iz skupine Delo Revije in Rašica. Med drugim so jih financirale banke Nova KBM, NLB, Abanka Vipa, Factor banka (zdaj DUTB), PBS in Hypo ter družba Interra. Med večjimi upniki je tudi država, ki od Raščana terja okoli dva milijona evrov.
Orionovci in slamnata britanska podjetja
Nepremičnine je eno za drugo prodal septembra 2011, le nekaj dni po stečaju Dela Revije in ko so ga zaradi nepravilnosti že preiskovali davčni inšpektorji.
Dve manjši stanovanji na Ljubljanski cesti v Mariboru je prodal britansko-slovenskemu poslovnežu Josephu Freshnerju Rainu, ta pa naprej britanskemu podjetju The E-Emporium Limited, ki ga vodi Barbara Podlogar. Gre za nekdanjo prokuristko razvpitega Oriona in osrednjo osebo v zapleteni mreži spečih podjetij, v katerih v zadnjih letih "izginjajo" podjetja in nepremičnine ovadenih in toženih slovenskih menedžerjev. Podlogarjeva je odigrala tudi pomembno vlogo pri operaciji iz leta 2013, v kateri je z računa državnega podjetja Elektrooptika s pomočjo lažne elektronske izvršbe izginilo skoraj milijon evrov.
Po naših podatkih je The E-Emporium, ki je v rokah podjetja iz ameriške davčne oaze Delaware in se financira neznano kje, za nepremičnini odštel okoli 140 tisoč evrov. Ali so pri preprodajah denar dejansko nakazali na račune, ni jasno. Kot smo izvedeli, pa so Raščanovi upniki že začeli postopek izpodbijanja prenosa lastništva obeh stanovanj.
Dve manjši stanovanji Mateja Raščana sta prišli v last britanskega podjetja The E-Emporium Limited, ki ga vodi Barbara Podlogar. Ta je bila v preteklosti prokuristka razvpitega Oriona.
Kupec someščan in partner pri lastninjenju
Stanovanje v središču Ljubljane, ki obsega 113 kvadratnih metrov in v katerem naj bi živel vrsto let, je medtem Raščan septembra 2011 prodal podjetju Brod na Muri. Njegov lastnik je someščan iz Murske Sobote Rafael Kos, ki je bil solastnik propadlega holdinga Pom Invest. Ta je odigral pomembno vlogo pri Raščanovem lastninjenju Dela Revije in še nekaj drugih večjih prevzemih, financiral pa se je v glavnem pri Novi KBM.
Po dostopnih podatkih naj bi Brod na Muri za Raščanovo stanovanje plačal več kot 200 tisoč evrov, ki si jih je izposodil pri banki Hypo (po novem Addiko). Posojilo bi moral vrniti šele leta 2027, toda Kos se je že odločil za prodajo stanovanja. Odprodal ga je podjetju S Naložbe, ki je v lasti podjetja Canmal iz Gibraltarja, ene od najbolj znanih davčnih oaz v Evropi. Po dostopnih informacijah ga obvladuje premožna mariborska družina Škornik.
Raščanov prevzem Dela Revije je v glavnem financirala Nova KBM.
Skrivalnice pred uradnimi organi
Zanimivo je, da Raščan v zemljiški knjigi nikoli ni bil vpisan kot lastnik stanovanja v Ljubljani, ampak je bil to Imos Holding, ki je gradil stavbo. Tudi zato ga Raščanovi upniki (še) niso našli. Upravitelj v njegovem osebnem stečaju običajno pridobiva podatke iz uradnih registrov in je zato omejen pri pridobivanju informacij o tovrstnem premoženju.
Raščan se je leta skrival tudi kot lastnik dveh večjih stanovanj na vrhu iste stavbe na Ljubljanski cesti v Mariboru. Dupleks v skupni velikosti okoli 350 kvadratnih metrov je leta 2006 kupil od Danice Škrinjar, je pisalo Delo. Nakup kljub vsemu nikoli ni bil vpisan v zemljiško knjigo. Do leta 2012, ko se je kot njegova lastnica ponovno vpisala Škrinjarjeva. Postopki so se začeli najpozneje novembra 2011, torej ravno v času, ko se je dokončno zlomil poslovni imperij Raščana in je ta na veliko prepisoval premoženje.
Poleg stanovanj, ki jih glede na dohodke, uradno prijavljene finančni upravi (Furs), ne bi zmogel kupiti, je Raščan pred upniki rešil tudi podjetje Rašica Invest, ki je prevzelo za več kot pet milijonov evrov premoženja nekdanje tekstilne tovarne Rašica.
Rašica je šla leta 2014 v stečaj.
Denar se je stekal na račune drugega podjetja
V čudnih okoliščinah je z Rašice na Rašico Invest prenesel tekstilno dejavnost, trgovine in zaloge. Ob tem je poskrbel tudi za lastne dolgove in dolgove poslovnih partnerjev do Rašice. Tudi te je Raščan odpeljal na Rašico Invest. Toda denarja nista videli ne Rašica ne Rašica Invest, ki je šla v začetku leta 2014 v stečaj.
Denar se je v resnici stekal na račune podjetja Številka, ki ga je odprla davčna svetovalka Brigita Vivod. Tej je Raščan prepustil uveljavljeno blagovno znamko Rašica in ima v rokah edino še delujočo trgovino. Pri "operaciji Rašica" je ključno vlogo odigralo podjetje Perperum, za katerim se prav tako skrivajo nekdanji vodilni v posojilodajalski verigi Orion. Ti danes upravljajo tudi podjetje Številka.
Raščan je bil nedosegljiv za komentar, tudi v preteklosti izjav o tej temi ni dajal.
18