Kako so pri Zarji Elektroniki protipožarno centralo nadgradili v večnamenski sistem varovanja

Foto: Zarja Elektronika, d. o. o. Foto: Zarja elektronika

Večnamenski sistem varovanja je združljiv s protipožarno centralo, ki je na trg prišla pred več kot dvema desetletjema in uporablja tehnologijo IoT ter omogoča zbiranje velikih količin podatkov za poznejšo ločeno analizo z umetno inteligenco.

V novem večnamenskem sistemu varovanja Zarje Elektronike je povezanih več naprav, ki delujejo kot enoten sistem, osnovna pa je naprava za javljanje požara. Gre za sistem s porazdeljeno inteligenco, kjer ima vsak modul pri sebi vse, kar potrebuje za lastno delovanje, do določene meje pa se lahko odloča tudi avtonomno. Krmiljenje prek sistema vpliva na vsako posamično napravo, centralizirano pa je tudi javljanje stanja oziroma poročanje o spremembah na senzorskem delu sistema. Ta informacija se lahko posreduje na več želenih lokacij, vidijo pa jo lahko uporabnik, varnostnik oziroma vzdrževalno osebje ali pa varnostno-nadzorni center, ki je zunaj objekta.

"Osnovni sistem je za javljanje požara, seveda pa je zraven še precej več, kot na primer javljanje povečane koncentracije plinov, javljanje različnih tehničnih alarmov, tudi spremljanje stanja proizvodnih procesov. To pomeni, da sistem sporoči tudi, ko se stroj v proizvodnji ustavi oziroma na njem zazna napako," razlaga Bojan Kern, vodja kontrole kakovosti in prejšnji tehnični direktor, ki je delal pri razvoju sistema od začetka. Požarni alarmi imajo v sistemu sicer prednost pred katerimikoli drugimi alarmi. Obenem več možnosti alarmov ne zmanjšuje preglednosti in zaradi tega ni možno, da bi se spregledal požarni alarm. Kern še doda, da se signali lahko spremljajo zunaj funkcije požarnega javljanja in varnostnega sistema, ker se tehnični alarmi dodajo, če je treba.

Preprostejša uporaba, povezljivost in omogočeno zbiranje podatkov

Bojan Kern, vodja kontrole kakovosti in prejšnji tehnični direktor, je skrbel za razvoj sistema od samega začetka Foto: Zarja elektronika

"Upravljanje sistema je zelo enostavno in pregledno prek zaslona na dotik. Prisluhnili smo tudi željam trenutnih uporabnikov naših central in ti imajo možnost dodatnega spremljanja ter vplivanja na sistem prek mobilnih naprav in aplikacije. Z gotovostjo lahko rečem, da je nov sistem tudi zanesljivejši, saj ima zagotovljeno stoodstotno redundantnost na ravni procesorjev in prenosnih poti signalov. Glavni procesni modul je namreč podvojen in ob izpadu enega procesnega modula prevzame delovanje sistema drugi modul. Tega prejšnja centrala nima," pojasni.

Na vprašanji, katere prednosti bi še poudaril in po čem je novi sistem boljši od trenutne centrale, sogovornik odgovarja, da je uporabljena tehnologija internet stvari oziroma Internet of Things (IoT). "IoT omogoča, da so podatki iz sistema lažje in bolj preverljivo dostopni tudi zunaj objekta na oblaku. Tako lahko sistem pošilja tudi statistične podatke o svojem obnašanju in posledično s tem vstopamo na področje obdelave velike količine podatkov oziroma 'big data'," razloži. To omogoča učenje o specifikah posameznih objektov in pomaga v analizi pomembnejših alarmov. Dodatne informacije bodo lahko tudi Zarji Elektroniki pomagale pri projektiranju in samem razvoju novih sistemov ter pri tem, kakšne specifike uporabiti v določenih okoljih, predvsem v industriji, kjer so zadeve kompleksnejše. Glede na povezljivost s spletom so sistem opremili še z internetno zaščito proti vdorom.

"O nekaterih poslih z novim sistemom večnamenskega varovanja smo se že dogovorili, med njimi tudi s Fraportom Slovenija, Lekom in Sparom," pravi Bojan Kern, vodja kontrole kakovosti in prejšnji tehnični direktor Zarje Elektronike.

Sistem razvijali štiri leta

"Veseli me, da naše centrale, ki so stare 30 let, še delujejo in se jih trudimo vzdrževati. Glede na to, da se zadeve z dobavami delov zaostrujejo, nekatere pa je že zelo težko nabaviti, je bil čas tudi za novo generacijo varnostnega sistema," pravi Kern. Na vprašanje, zakaj sistem zamuja dve leti od napovedi, odgovori, da so se odločili, da mu bodo dali dodatne zmogljivosti in za to je bil potreben dodaten razvoj. Gre za funkcionalnosti, ki so se izkazale kot potrebne že v tej fazi pred certificiranjem, in ne v poznejših fazah, kot so sprva načrtovali. Nov sistem so razvijali od leta 2017 in njegove funkcije oziroma možgani so v celoti plod njihovega razvoja.

Čeprav so se nekateri deli za sistem podražili, eden tudi za 20-krat, Kern opozori, da to ne bo vplivalo na končno ceno sistema, saj je najdražji strošek razvoj. Potrebne dele za proizvodnjo sistema sicer nabavljajo večinoma prek slovenskih dobaviteljev, kar pa ni dobavljivo, iščejo po svetu, tudi iz Kitajske.

Postopek certificiranja končan, prvi posli že dogovorjeni

Nov sistem je zdaj že certificiran, zato v Zarji Elektroniki pričakujejo, da bo nov izdelek v segmentu central in sistemov v prvem letu dvignil količinsko povpraševanje za polovico. Vsakič, ko so dali nov izdelek na trg, se jim je prodajni rezultat količinsko dvignil za toliko. Celotno področje požarnega javljanja pomeni sicer 80 odstotkov prihodkov družbe, vendar pa se ta potem deli na večje in manjše sisteme.

Nekateri posli z novim sistemom so že "ustno" dogovorjeni. Kern pri tem poudari, da je nov sistem združljiv s starejšimi centralami, ki so že na objektih. "Sisteme, ki so ponekod stari tudi 20 let in več, ki jih sicer še vedno redno vzdržujemo, bo možno z novim sistemom enostavno posodobiti. Stare centrale bo možno ena na ena nadomestiti z novimi, brez kakšnih dodatnih posegov v javljalnike," dopolni.

V prvih treh četrtletjih so ustvarili 5,7 milijona evrov čistih prihodkov in več kot 600 tisoč evrov čistega dobička, kar je dvakrat več kot v istem lanskem obdobju. Zadnje četrtletje je za Zarjo tradicionalno najmočnejše, zato pričakujejo, da bodo letos v celoti ustvarili 7,5 milijona evrov čistih prihodkov, 590 tisoč evrov čistega dobička oziroma 980 tisoč evrov EBITDA. Za prihodnje leto pričakujejo rast prodaje od pet do deset odstotkov.

Z novim izdelkom v jugovzhodno Evropo, z razvojem na Zahod

"Za prodajo sistemov na tujih trgih moraš imeti vedno lokalnega partnerja, saj se sistemi ne prodajajo s police, ampak so del celotne rešitve in vzdrževanja. Sistem je vstopna točka, večina denarja pa je v rešitvah iz sistema, ne v sami napravi," pojasni Kern. Navede, da so v pogovorih tudi s potencialnim partnerjem iz Kijeva, prek katerega bi tam izvajali projektiranje in mu ponudili določene svoje rešitve, ki bi jih ta montiral z njihovo pomočjo, hkrati pa bi izučili tamkajšnje montažerje za montažo in vzdrževanje sistemov.

V Zarji Elektroniki se z novim izdelkom nameravajo najprej osredotočiti na Slovenijo in trge jugovzhodne Evrope, tudi prek svojega podjetja na Hrvaškem. Medtem ko v Srbiji dobro širijo poslovanje prek tamkajšnjega poslovnega partnerja, pa tako v Severni Makedoniji kot v BiH iščejo lokalnega partnerja. V zadnjem času so v Severni Makedoniji sicer dobili posel prek slovenskega podjetja, ki je tam postavilo svojo tovarno, v BiH pa bodo s sistemom gašenja z vodno meglo opremili osrednjo knjižnico v Sarajevu. "V jugovzhodni Evropi imamo tradicijo, našo blagovno znamko dobro poznajo, in veliko stikov. Tu tudi veljajo evropski certifikati, medtem ko je za Avstrijo in Nemčijo treba pridobiti še njihove lokalne. Zato ti z novim sistemom prideta na vrsto v poznejši fazi," pove Kern.

Pri tem nemoteno nadaljujejo sodelovanje z britanskim Apollom, za katerega že več let proizvajajo testno napravo za javljalnike požara pod njihovo blagovno znamko.

Naročnik oglasnega sporočila je ZARJA ELEKTRONIKA, D.O.O.