Kako se je država z lastnim zakonom ustrelila v koleno

Za Bežigradom v Ljubljani, v poslovni stavbi na Štihovi ulici, že nekaj časa domuje podjetje Doksa, ki se ukvarja z organizacijo nepremičninskih poslov.

Podjetje, ki ima po zadnjih podatkih 1,5 milijona evrov premoženja, je na seznamu davčnih dolžnikov, nima več odprtega bančnega računa, že skoraj leto dni pa je brez zakonitega zastopnika. To ne bi bilo nič nenavadnega, če njegov lastnik ne bi bila država. 

Kapitalska družba (Kad) namreč obvladuje več kot 90 odstotkov delnic, vendar ima zvezane roke. Zaradi zakonskih omejitev ne more imenovati novega direktorja, preveriti premoženja ali kako drugače prevzeti nadzora nad podjetjem.

Sedež podjetja Doksa v Ljubljani

V Kadu so namreč do lastništva prišli z ukinitvijo registrskih računov in prevzemom zapuščenih delnic, pri čemer so poslanci v zakonu določili, da te delnice nimajo glasovalne pravice. Zdaj v Kadu zahtevajo spremembo zakonodaje.

To je le ena od negativnih posledic reševanja problematike registrskih računov.

Po osmih mesecih tako ni povsem jasno, kdo bo v prihodnjih letih skrbel za opuščene vrednostne papirje in na koga se bo obrnila množica ljudi, večinoma nepoučeni vlagatelji, ki so delnice dobili še v času pidovske privatizacije.

Preberite še:

Kaj grozi Petrolu, Gorenju, Savi Re …

Za prenos premoženja z računov pri KDD imate čas do aprila

Ukinitev registrskih računov

Kot je znano, se je z začetkom letošnjega leta zgodila ukinitev registrskih računov, na katerih je imelo več kot 200 tisoč državljanov za več kot pol milijarde evrov premoženja.

Vlagatelji, ki so pri Klirinško-depotni družbi (KDD) hranili delnice, so se lahko pred razlastitvijo rešili le z odprtjem trgovalnih računov pri borznoposredniških družbah ali bankah, kar jih je stalo več deset evrov na leto.

Čakanje vlagateljev, ki so morali poskrbeti za delnice na ukinjenih registrskih računih. Foto: STA , Če so ugotovili, da so njihove delnice vredne manj, kot bi imeli stroškov z njihovim prenosom, so se jim lahko odpovedali. Brez stroškov so jih prepustili Kapitalski družbi, ki ima vlogo rezerve za pokojninsko blagajno in v kateri je že za milijardo evrov premoženja.

Za to možnost sta se odločila tudi dotedanja največja lastnika podjetja Doksa. Namesto da bi podjetje likvidirala ali ga poslala v stečaj, sta reševanje težav prepustila državi.

Podobna usoda čaka tudi delnice številnih ljudi, ki očitno ne vedo, da imajo na registrskih računih pri KDD nekatere vrednostne papirje. Zdaj imajo pet let časa, da se javijo in prevzamejo zapuščene delnice. V nasprotnem primeru bodo končale na Kadu.

Račune bi poravnala država

Toda že kmalu se je pojavilo vprašanje, kdo bo financiral hrambo vseh teh delnic in se v prihodnjih letih ukvarjal z opuščenimi vrednostnimi papirji. “Z njimi nihče noče imeti nič,” je dogajanje komentiral eden od sogovornikov.

Sprva je bilo predvideno, da bi bile delnice prenesene v tako imenovani sodni depozit in bi vse zadeve reševali na okrožnem sodišču v Murski Soboti, kjer pa za to nimajo ljudi in virov. Po besedah KDD se je pojavila tudi želja po enaki obravnavi upravičencev.

Zato so se ključni deležniki odločili, da bodo poiskali drugačno rešitev. In jo očitno našli v Kadu, kjer pa ravno tako nimajo potrebne infrastrukture, to je znanja in poslovalnic po večjih mestih.

Bachtiar Djalil, predsednik uprave Kapitalske družbe Foto: STA , Zdaj je v igri kompromisna rešitev, po kateri bi vse ostalo tako kot do zdaj, le da bi stroške z zasebnega podjetja KDD prenesli na državo. Z novelo zakona "bi omogočili neposredni prenos vrednostnih papirjev na poseben namenski račun, katerega imetnik bo Kad, upravljal pa ga bo KDD", so potrdili na ministrstvu za finance.

Poenostavljeno povedano, za opuščene vrednostne papirje bi še naprej skrbel KDD, a bi za vse stroške, ki bi jih imel z reševanjem konkretnih primerov, izstavil račun Kadu.

Kdaj bodo poslanci odločali o tem, še ni znano.

Omejili stroške za vlagatelje

Ukinjanje registrskih računov so kljub ozaveščanju vlagateljev o tem, kakšne so njihove obveznosti in pravice, spremljali zmeda in očitki o visokih stroških.

Politične stranke so opozarjale, da je nekaj deset evrov, kolikor bi morali plačati za prenos delnic, "previsok strošek, ki bo prizadel zlasti socialno najšibkejše, predvsem upokojence". Zato so stroške, ki jih lahko ponudniki zaračunavajo malim delničarjem, močno omejile, v nekaterih primerih znašajo celo manj kot en evro.

To je razburilo borznoposredniške hiše in banke. Po novem se jim posel s pomembnim delom novih strank ni več splačal, saj so z njimi ustvarjale izgubo. Zato so poslancem vrnili udarec. Na ustavno sodišče so vložili zahtevo za ustavno presojo te omejitve, poleg tega pa so začeli omejevati vrednosti delnic, ki jih sprejemajo.