Sreda, 26. 10. 2016, 3.54
6 let, 6 mesecev
Kaj grozi Petrolu, Gorenju, Savi Re …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,63
2
Zaradi ukinitve registrskih računov, na katerih je imelo več kot 200 tisoč državljanov za več kot pol milijarde evrov delnic, bi se lahko čez noč odprla lastniška struktura najpomembnejših slovenskih podjetij, na trgu pa bi se znašel pomemben del njihovega lastništva.
Konec leta bodo ukinjeni registrski računi več kot 200 tisoč državljanov, ki pri Klirinško depotni družbi (KDD) hranijo delnice še iz časov certifikatske privatizacije. Ti se lahko pred razlastitvijo rešijo le z odprtjem trgovalnih računov pri borznoposredniških družbah ali bankah, kar jih bo stalo več deset evrov letno.
Morda vas zanima še:
Janša proti Peterletu – tokrat v Bruslju
Boj za Kad: bo zmagala DeSUS ali SMC?
Kaj Verbičevo združenje svetuje malim delničarjem
V Združeni levici, Novi Sloveniji, DeSUS in Zavezništvu Alenke Bratušek, ki so pred meseci podprli nov zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ocenjujejo, da gre za previsok strošek, ki bo prizadel zlasti socialno najšibkejše, v prvi vrsti upokojence. Če jim bo uspelo prepričati večino poslancev, bi lahko stroški, ki jih lahko ponudniki zaračunavajo malim delničarjem, znašali celo manj kot en evro.
Prisiljeni v prodajo delnic
A v tem se skriva nova past. Borznoposredniške hiše in banke so se nekoč teple za nove stranke. Po novem se jim posel s pomembnim delom novih strank ne bo več obrestoval, saj bi z njimi ustvarjale izgubo, zato jih bi zelo verjetno začele zavračati. Manj premožnim strankam tako ne bi ostalo drugega, kot da delnice prodajo.
V nasprotnem primeru bi bile čez pet let razlaščene, kar predvideva zakon. Na podlagi sklepa vlade iz prejšnjega tedna bi končale v rokah Kapitalske družbe (Kad), ki se bo v kratkem preoblikovala v demografski rezervni sklad.
Lastniške strukture bi se odprle na stežaj
Prodaja teh delnic bi na stežaj odprla lastniško strukturo Petrola, Krke, Save Re in drugih največjih slovenskih borznih družb.
Petrol, Krka, Gorenje, Telekom Slovenije, Sava Re in Zavarovalnica Triglav so imeli še v začetku letošnjega leta več kot 90 tisoč vlagateljev z delnicami na registrskih računih. Na računih, ki se ukinjajo, je bilo:
- 14,3 odstotka Krke,
- 18,4 odstotka Petrola,
- 13 odstotkov Gorenja,
- blizu šest odstotkov Telekoma Slovenije (po podatkih KDD jih je skupaj s pravnimi osebami 58,4 odstotka),
- 3,6 odstotka Save Re in
- 2,7 odstotka Triglava.
Vrednost vseh teh delnic bi po trenutnih tečajih na borzi znašala skoraj pol milijarde evrov.
Odprti še dve tretjini registrskih računov
V manj kot letu dni je registrske račune že zaprlo 30 tisoč ljudi, približno tretjina vseh. Od tega jih je okoli deset tisoč prodalo delnice oziroma izstopilo iz lastništva. Obdržali so jih predvsem bolj premožni vlagatelji, ki so imeli v povprečju v lasti večje število delnic.
Na več kot 60 tisoč registrskih računih je za več kot 200 milijonov evrov delnic omenjenih šestih družb.
Še vedno bo torej treba najti rešitev za več kot 60 tisoč registrskih računov, na katerih je po dostopnih podatkih za več kot 200 milijonov evrov delnic omenjenih šestih družb.
Na deset tisoče malih vlagateljev
Zakaj bi se lahko pomemben del teh delnic že jutri znašel na trgu?
Po podatkih KDD je bilo še lani odprtih 280 tisoč registrskih računov. Število vlagateljev, ki se morajo do konca leta odločiti, kaj storiti, je veliko. Skoraj polovica imetnikov ima v lasti manjšo količino vrednostnih papirjev, vrednih manj kot sto evrov. Več kot 82 tisoč jih je imelo za manj kot 50 evrov delnic.
Prizadevanja po drastičnem znižanju stroškov trgovalnih računov in prenosov delnic nanje so po mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) nerazumna. Pobudi nasprotujejo, saj da "ni strokovno utemeljena in ne temelji na predhodni analizi stroškov, ki jih imajo borznoposredniške družbe in banke".
Poleg samega odpiranja računov in njihovega upravljanja morajo namreč izpolnjevati še dodatne zakonske zahteve, med drugim morajo pri vsaki stranki preverjati morebitna tveganja na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
ATVP: prišlo bi do množične odpovedi pogodb
Za vse to morajo imeti ponudniki zadostno število strokovno usposobljenih zaposlenih in ustrezno informacijsko podporo, kar zanje pomeni določene stroške poslovanja.
"Zato omejevanje maksimalne višine nadomestil, pri čemer ni določen vsaj minimalni znesek nadomestil, pri portfeljih strank nižje vrednosti stroškovno ne vzdrži," poudarjajo na ATVP. Nadomestilo mora namreč temeljiti na dejanskih stroških.
Tudi v ATVP priznavajo, da bi lahko številni ostali pred vrati borznoposredniških hiš. "Te bi – če bi se obnašale stroškovno racionalno – lahko zavrnile sklenitev pogodbenega razmerja s strankami, ki ne bodo zagotavljale pokritja dejanskih stroškov. Prav tako bi lahko odpovedale pogodbena razmerja že obstoječim strankam, ki ne bi zagotavljale pokritja dejanskih stroškov," so pojasnili v agenciji.
"Interesi skupin finančnega kapitala"
Novi zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih je bil septembra lani skoraj soglasno sprejet. Zanj so bile praktično vse stranke, tudi tiste, ki zdaj zahtevajo avtentično razlago njegovih določb in s tem bolj jasno omejitev skupnih stroškov.
V Združeni levici, ki jo vodi Luka Mesec, so prepričani, da se za zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih skrivajo zelo otipljivi materialni interesi skupin finančnega kapitala.
Proti zakonu so bili le v Združeni levici, kjer so poudarjali, da "gre za na videz tehničen zakon, ki ga vlada prenavlja zaradi spremembe evropskih predpisov, toda za tem videzom in direktivami se skrivajo zelo otipljivi materialni interesi skupin finančnega kapitala". Registrski računi namreč niso bili namenjeni trgovanju. Že zdaj pa bi morali vlagatelji, če bi hoteli prodati delnice, odpreti trgovalni račun.
Pri zaslužkarjih so imeli v prvi vrsti v mislih borzne posrednike, ki da bodo na račun novih strank zaslužili več milijonov evrov. Ob tem se bo precej razbremenil tudi KDD, ki je v zasebni lasti in je do zdaj brezplačno upravljal več kot 200 tisoč registrskih računov. Lani je sicer ustvaril 7,8 milijona evrov prihodkov in več kot milijon evrov čistega dobička.
Primer VZMD: poceni rešitev je lahko tudi najdražja
Ob poplavi ponudb za rešitev problematike ukinitve registrskih računov se marsikomu zdi najboljša shema, ki jo je pripravilo združenje VZMD Kristjana Verbiča in ki omogoča ugoden prenos delnic na račun pri odvetniku.
Po eni strani jim obljubljajo nizke enkratne stroške, po drugi pa ohranitev vseh dozdajšnjih pravic, torej dividende in glasovanje na skupščinah. Toda v drobnem tisku se skrivajo določbe, zaradi katerih je lahko takšna rešitev nekajkrat dražja od tistih pri borznoposredniških hišah in bankah. Zaračunajo jim na primer vsakokratno izplačilo dividende (sedem evrov) in samostojno udeležbo na skupščini (devet evrov).
Kaj prinaša nov zakon
Kot je znano, je državni zbor v lanskem letu sprejel nov zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih. Njegove glavne posledice so:
- brezplačni registrski računi, na katerih so delnice nekaj sto slovenskih podjetij, se z začetkom prihodnjega leta ukinjajo,
- gre za vprašanje, ki zadeva več kot četrt milijona državljanov. Ti so do delnic prišli v času lastninskega preoblikovanja podjetij in z razdeljevanjem lastniških certifikatov,
- vsi, ki želijo delnice ohraniti, morajo odpreti trgovalni račun in med drugim plačati stroške njegovega odprtja, vodenja ter prenosa sredstev nanj,
- če ne bodo storili nič, bodo razlaščeni.
Slovenska podjetja na prepihu
Lastništvo nekaterih najpomembnejših slovenskih borznih družb, v katerih ima država glavno besedo, je vedno bolj na prepihu.
V Petrolu, našem največjem naftnem trgovcu, hoče vlada preprečiti, da bi nekajodstotni lastniški delež nenadzorovano prešel v roke tujega prevzemnika.
Podobna je zgodba z našo največjo pozavarovalnico Sava Re, kjer vlada ni naklonjena krepitvi rovinjskega Adrisa v njenem lastništvu. Kljub različnim obrambnim manevrom so Hrvati počasi, a vztrajno krepili delež v Savi Re, začasno jih je ustavila šele rdeča luč AZN.
Medtem ko si država na vse pretege prizadeva ohraniti prevladujoči delež v lastništvu Petrola in Save Re, bi lahko njene načrte (nevede) porušila skupina poslancev, ki hoče upokojencem in drugim državljanom prihraniti nekaj (deset) evrov.
2