Kako s polovičnimi vložki do enake vsote privarčevanega denarja?

Z uvedbo skladov življenjskega cikla smo dobili sklad, ki se prilagaja posamezniku ter hkrati omogoča doseganje potencialno višjih donosov v relativno dolgem časovnem obdobju.

Posameznik, ki se odloči za varčevanje v skladu s svojim življenjskim ciklom, v svoji delovno aktivni dobi z vplačili (in privarčevanimi sredstvi) potuje iz podsklada z najbolj agresivno naložbeno politiko v podsklad z manj agresivno naložbeno politiko, pri čemer je glavni dejavnik premika njegova starost.

Podrobnosti o skladu življenjskega cikla lahko preberete v preteklih objavah:

- Sklad življenjskega cikla ali sklad z zajamčenim donosom? - Imate radi svoj mir? Zaupajte skladu življenjskega cikla. - Z avtopilotom do višje pokojnine

Primerjava vplačil in zbranih sredstev v skladu življenjskega cikla ter skladu z zajamčeno donosnostjo

Pretekli teden smo na primeru predstavili višino privarčevanih sredstev varčevalca, ki 40 let varčuje v pokojninskem skladu z zajamčeno donosnostjo, in ga primerjali z varčevalcem, ki z enakim zneskom v enakem časovnem obdobju varčuje v skladu življenjskega cikla.

Tokrat pa bomo razliko med skladom življenjskega cikla in skladom z zajamčenim donosom predstavili z drugega zornega kota.

Vprašali se bomo, kolikšno mesečno premijo bi varčevalec v enem in v drugem pokojninskem skladu moral vplačati, da bi po 40 letih imel enak privarčevani znesek.

Tabela: Razlika v višini mesečnega vplačila za zagotavljanje enake višine prihrankov – primerjava dveh pokojninskih skladov:

V 40-letnem obdobju bi torej oba varčevalca privarčevala okrog 139 tisoč evrov (pričakovana vrednost prihrankov), pri čemer bi moral varčevalec, ki bi v celotnem varčevalnem obdobju vlagal v pokojninski (pod)sklad z zajamčeno donosnostjo, za dosego enakega cilja mesečno vlagati več sredstev.

V sklad življenjskega cikla mora varčevalec za dosego enakega cilja torej vplačevati kar polovico manj kot v obstoječe sklade z zajamčeno donosnostjo.