Kako lahko Slovenija izkoristi kitajsko svilno pot

Kitajska pospešeno ustanavlja Azijsko infrastrukturno in investicijsko banko (AIIB), s katero želi v prihodnjih dvajsetih letih težišče sveta z Zahoda premakniti v Azijo. Kot regionalna banka naj bi v prvi vrsti financirala infrastrukturne, predvidoma pa tudi druge projekte v podporo pospeševanja razvoja v Aziji. Poleg gradnje hitrih železnic in avtocest tudi energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Pirejsko pristanišče naj bi postalo vstopna točka med Kitajsko in Evropo Kitajci se sicer že dolgo ozirajo za infrastrukturnimi projekti v Evropi, med drugim se zanimajo tudi za gradnjo drugega tira od Kopra do Ljubljane.

Od leta 2008 upravljajo dva glavna terminala v največjem grškem pristanišču Pirej, še vedno pa ostajajo med najverjetnejšimi kandidati za nakup 67-odstotnega državnega deleža v tem pristanišču. Tega želijo spremeniti v glavno vstopno točko med Kitajsko in Evropo. Kot predplačilo za uporabo največjega grškega pristanišča in za vstop v grške železnice naj bi odšteli deset milijard evrov.

Peking je s Srbijo že sklenil dogovor o pet milijard evrov vredni investiciji v železnice, termo- in hidroelektrarne, avtoceste in rečna pristanišča. Za vlaganja v infrastrukturne projekte se zanimajo še na Hrvaškem, prav tako pa so kitajskim investicijam močno naklonjeni Poljaki in Madžari.

Ena izmed gospodarskih prioritet najštevilčnejše države na svetu Vizijo gospodarskega pasu svilna pot so Kitajci prvič predstavili leta 2013, na marčevskem letnem zasedanju kitajskega ljudskega kongresa pa je bila potrjena za eno izmed gospodarskih prioritet države.

To pomeni, da za konkretnimi projekti zagotovo stojijo tudi konkretna sredstva. Gre za strategijo izboljšanja trgovskih in prometnih povezav v Aziji. Nova svilna pot naj bi nadgradila infrastrukturo, ki čez Srednjo Azijo povezuje Kitajsko in Evropo, obenem pa naj bi se izboljšalo tudi pomorsko sodelovanje.

Kitajska namerava v prihodnjih desetih letih z zunanjo trgovino med državami na svilni poti zaslužiti 2,5 milijarde dolarjev (2,3 milijarde evrov) letno. Zgolj za začetek je za mednarodna vlaganja oblikovala 40 milijard dolarjev (37 milijard evrov) vreden sklad.

Nekateri kritiki celo izražajo pomisleke, da bi lahko Kitajska model svilne poti izkoristila za krepitev svojega položaja v ozemeljskih sporih, ki jih ima z več azijskimi državami.

Banko podpira vse več evropskih držav AIIB ima vse večjo podporo v mednarodni skupnosti, le ZDA so vztrajno proti. Uradno zato, ker menijo, da bodo standardi posojanja denarja nižji, to pa bi lahko sprožilo nove krize. Kitajski predsednik Xi Jinping sicer obljublja, da se bo Kitajska zavzemala za usklajen razvoj med AIIB in drugimi institucijami, kot sta Azijska razvojna banka in Svetovna banka.

Ustanovne članice AIIB bodo poleg azijskih držav in Nove Zelandije tudi Velika Britanija, Švica in Luksemburg. Banko, ki bo imela za investicije na voljo okrog sto milijard dolarjev (92 milijard evrov), poleg 30 azijskih držav podpirajo tudi Nemčija, Francija, Italija in Avstrija. Slovenija o pridružitvi novi mednarodni finančni instituciji kot ustanovni članici v tem trenutku ne razmišlja.

Slovenija še brez vabila "Slovenije, za razliko od nekaterih drugih članic EU, Kitajska ni povabila k pristopu. Pri odločitvah o včlanitvi v mednarodne finančne institucije ter posledično o vpisu in vplačilu kapitala vanje ministrstvo za finance tehta gospodarske in politične interese države po eni strani ter finančne obveznosti, ki izhajajo iz delničarstva, po drugi. Obveznosti, ki izhajajo iz članstva, poleg vplačil v kapital pogosto zahtevajo tudi dodatna, večkrat nepovratna vplačila v rezerve in posebne sklade," so nam sporočili s finančnega ministrstva.

Slovenija je že delničarka v treh mednarodnih regionalnih bankah. V Razvojni banki Sveta Evrope (CEB – Council of Europe Development Bank), v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development) in v Medameriški razvojni banki (IDB – Inter-American Development bank).

Finančne obveznosti Slovenije verjetno ne bi upravičevale članstva v banki Slovensko finančno ministrstvo še zbira informacije o novi mednarodni finančni instituciji v nastajanju ter preverja skladnost njenega prihodnjega poslanstva s slovenskimi zunanjepolitičnimi usmeritvami ter gospodarskimi interesi.

Zavedajo se, da bi po analogiji s članstvom države v drugih podobnih mednarodnih finančnih institucijah pridružitev AIIB po vsej verjetnosti neposredno odprla možnost dostopa slovenskih podjetij do izvajanja projektov, ki jih bo financirala ta institucija v Aziji. "Ni pa še jasno, ali bi finančne obveznosti države, ki bi izvirale iz članstva, upravičevale tak pristop.

Na podlagi dosegljivih informacij in ocen ministrstva o morebitnem deležu Slovenije v novi instituciji bi bile obveznosti Slovenije do vplačila kapitala iz proračuna države precej visoke," še ocenjujejo na finančnem ministrstvu.