Petek, 24. 4. 2015, 22.02
8 let
Kako lahko Slovenija izkoristi kitajsko svilno pot

Kitajska pospešeno ustanavlja Azijsko infrastrukturno in investicijsko banko (AIIB), s katero želi v prihodnjih dvajsetih letih težišče sveta z Zahoda premakniti v Azijo. Kot regionalna banka naj bi v prvi vrsti financirala infrastrukturne, predvidoma pa tudi druge projekte v podporo pospeševanja razvoja v Aziji. Poleg gradnje hitrih železnic in avtocest tudi energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.
Od leta 2008 upravljajo dva glavna terminala v največjem grškem pristanišču Pirej, še vedno pa ostajajo med najverjetnejšimi kandidati za nakup 67-odstotnega državnega deleža v tem pristanišču. Tega želijo spremeniti v glavno vstopno točko med Kitajsko in Evropo. Kot predplačilo za uporabo največjega grškega pristanišča in za vstop v grške železnice naj bi odšteli deset milijard evrov.
Peking je s Srbijo že sklenil dogovor o pet milijard evrov vredni investiciji v železnice, termo- in hidroelektrarne, avtoceste in rečna pristanišča. Za vlaganja v infrastrukturne projekte se zanimajo še na Hrvaškem, prav tako pa so kitajskim investicijam močno naklonjeni Poljaki in Madžari.
To pomeni, da za konkretnimi projekti zagotovo stojijo tudi konkretna sredstva. Gre za strategijo izboljšanja trgovskih in prometnih povezav v Aziji. Nova svilna pot naj bi nadgradila infrastrukturo, ki čez Srednjo Azijo povezuje Kitajsko in Evropo, obenem pa naj bi se izboljšalo tudi pomorsko sodelovanje.
Kitajska namerava v prihodnjih desetih letih z zunanjo trgovino med državami na svilni poti zaslužiti 2,5 milijarde dolarjev (2,3 milijarde evrov) letno. Zgolj za začetek je za mednarodna vlaganja oblikovala 40 milijard dolarjev (37 milijard evrov) vreden sklad.
Nekateri kritiki celo izražajo pomisleke, da bi lahko Kitajska model svilne poti izkoristila za krepitev svojega položaja v ozemeljskih sporih, ki jih ima z več azijskimi državami.
Ustanovne članice AIIB bodo poleg azijskih držav in Nove Zelandije tudi Velika Britanija, Švica in Luksemburg. Banko, ki bo imela za investicije na voljo okrog sto milijard dolarjev (92 milijard evrov), poleg 30 azijskih držav podpirajo tudi Nemčija, Francija, Italija in Avstrija. Slovenija o pridružitvi novi mednarodni finančni instituciji kot ustanovni članici v tem trenutku ne razmišlja.
Slovenija je že delničarka v treh mednarodnih regionalnih bankah. V Razvojni banki Sveta Evrope (CEB – Council of Europe Development Bank), v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD – European Bank for Reconstruction and Development) in v Medameriški razvojni banki (IDB – Inter-American Development bank).
Zavedajo se, da bi po analogiji s članstvom države v drugih podobnih mednarodnih finančnih institucijah pridružitev AIIB po vsej verjetnosti neposredno odprla možnost dostopa slovenskih podjetij do izvajanja projektov, ki jih bo financirala ta institucija v Aziji. "Ni pa še jasno, ali bi finančne obveznosti države, ki bi izvirale iz članstva, upravičevale tak pristop.
Na podlagi dosegljivih informacij in ocen ministrstva o morebitnem deležu Slovenije v novi instituciji bi bile obveznosti Slovenije do vplačila kapitala iz proračuna države precej visoke," še ocenjujejo na finančnem ministrstvu.