Četrtek, 12. 5. 2022, 10.26
2 leti, 7 mesecev
Zakaj smo verjetno pred novo veliko krizo?
Kaj se dogaja z vrednostjo mojega denarja?
V zadnjem času ni posameznika, ki ne bi občutil, da se vrednost njegovega denarja znižuje. Za isto vsoto denarja dobimo manj dobrin, kot smo jih recimo dobili pred enim letom. To lahko opazujemo vsakodnevno ob obisku trgovine, bencinske črpalke ali ob plačilu ogrevanja ali elektrike.
Upad kupne moči se dogaja zaradi visoke inflacije, ki je, kot vemo, v večini posledica preohlapne monetarne politike nizkih obrestnih mer iz preteklosti ter izjemne presežne likvidnosti, ki je bila dana v sistem v zadnjih dveh letih.
Čeprav je statistična inflacija visoka, pa lahko ugotovimo, da so skoki cen nekaterih dobrin precej višji od statistično ugotovljene povprečne letne inflacije. V tabeli si lahko ogledate skoke nekaterih cen v Ameriki leta 2021 – povsem nič drugače ni trenutno niti pri nas:
kava | 92 % |
zemeljski plin | 81 % |
nafta | 66 % |
rabljeni avtomobili | 45 % |
cene hotelskih najemov | 37 % |
bencin | 36 % |
kmetijske surovine | 25 % |
les | 21 % |
najemnine | 13 % |
statistično izmerjena inflacija | 7,5 % |
Rekordno visoka inflacija pa ni neki nenaden dogodek, je del trenutnega sistema monetarne ureditve. Rekordno visoke zadolženosti držav in neprestano tiskanje denarja signalizirajo začetek konca denarne ureditve, ki smo ji bili priča v preteklosti, in prihod novega sistema.
V različnih krogih tako kroži geslo, da bo moral finančni (in še kakšen) sistem kmalu skozi "great reset" – popolno preoblikovanje in na novo določena pravila. Pričakujemo lahko torej veliko spremembo, pri čemer so na najboljšem vedno tisti, ki se na spremembe najbolje pripravijo in jih izkoristijo.
Nič drugače ne bo niti tokrat. A da bi dobro razumeli, kaj prihaja, moramo razumeti celoten izziv, pred katerim je svetovni monetarni sistem, ki mu zadnja leta poveljuje svetovna valutna rezerva, ameriški dolar.
Da boste prvi obveščeni in da boste poznali rešitve, se prijavite na brezplačni webinar s tremi finančnimi strokovnjaki. Na webinar se lahko prijavite TUKAJ.
Zgodovina se piše pred našimi očmi
Že več kot sto let je ameriški dolar svetovna valutna rezerva. To pomeni, da se je v teh zgodovinskih letih utrdil kot valuta, v kateri se obračunavajo surovine, v kateri izražamo menjalna razmerja, valuta, ki jo kupujejo in hranijo tudi tuje centralne banke (predvsem z nakupi ameriških obveznic), in valuta, v katero se investitorji umikajo, ko iščejo zatočišče.
Iz zgodovine vemo, da je v vsakem obdobju določena država, ki je posedovala tudi svetovno valutno rezervo, prosperirala in se pospešeno razvijala. A kljub temu je vsaka dozdajšnja svetovna valuta doživela tudi svoj konec, s čimer se je potem tako politična kot tudi gospodarska moč na svetu preselila v naslednjo velesilo, ki je posedovala novo svetovno valutno rezervo.
Iz tabele lahko razberemo dozdajšnje svetovne valutne rezerve in njihovo trajanje.
Država, ki je posedovala svetovno valutno rezervo | Obdobje trajanja valute kot svetovne rezerve |
Portugalska | 80 let/1450–1530 |
Španija | 110 let/1530–1640 |
Nizozemska | 80 let /1640–1720 |
Francija | 95 let /1720–1815 |
Velika Britanija | 105 let /1815–1920 |
Združene države Amerike | trenutno 101 leto/1921–2022 |
Nobena svetovna valutna rezerva ni bila večna in tudi ameriški dolar ne bo. Vprašanje je samo, ali nismo v tem trenutku že sredi procesa menjave položaja in kako se na to ustrezno pripraviti. A preden prispemo do trenutne situacije, moramo dobro poznati zgodovino, ki je utrdila ameriški dolar kot svetovno valutno rezervo pred stotimi leti.
Prva borzna panika je položila temelje
Leto 1907 lahko iz borzne zgodovine prepoznamo kot leto, ko se je zgodila prva večja panika na borzi. Klasična zgodba – poceni denar je napihnil balonček, ki je v tistem letu tudi počil, zato je izjemno veliko vlagateljev takrat izgubilo vse svoje premoženje. V tem obdobju se je začelo prvič resno razmišljati o vzpostavitvi Centralne banke, ki bi lahko vlagatelje in gospodarstvo ščitila pred napihovanjem balončkov in posledicami nenadnih borznih vzponov.
Leta 1913 je bila kot zasebna institucija v lasti različnih bank (Rotschild Bank, Goldman Sachs, Chase Manhattan, JP Morgan) ustanovljena Ameriška centralna banka FED. S tem so zasebni lastniki dobili pravico do izdajanja denarja in dostop do davkoplačevalskega denarja v obliki obresti itn.
Po drugi svetovni vojni so se države leta 1944 sestale na zgodovinskem sestanku v Bretton Woodsu, kjer so skupaj preoblikovale finančni sistem. Takrat so namreč ustanovili IMF (Mednarodni denarni sklad) in se odločili, da ameriški dolar postane nova svetovna valutna rezerva. Takrat sicer še z zlato podlago – cena zlata je bila takrat fiksirana na 25 dolarjev za unčo. To so bili temelji t. i. zlatega standarda.
Leta 1971 pa je dogovor iz Bretton Woodsa propadel. Takratni ameriški predsednik Richard Nixon je namreč ukinil vezavo dolarja na zlato in s tem so se monetarne oblasti razvezale vseh spon, od tu dalje smo namreč del sistema, ko se lahko prosto tiska denar brez podlage. Današnje dogodke in visoko inflacijo moramo torej razumeti predvsem iz tega pomembnega zgodovinskega dogodka, saj smo od takrat del enkratnega poskusa s povsem nekritim papirnatim denarjem.
Ameriški dolar, ki danes že izgublja svoj primat, je bil v obdobju od 70. let do danes tako valuta, ki se je najbolj uporabljala za svetovno trgovino in tudi zadolževanje, saj je več kot 40 odstotkov svetovnega dolga trenutno izdanega v dolarjih. Zanimivo je dejstvo, da smo imeli v 300 letih do ustanovitve FED zgolj pet večjih globalnih finančnih kriz (pokov balončkov premoženja), v zadnjih stotih letih pa smo imeli vsaj 13 večjih globalnih dogodkov, ki jim lahko rečemo finančna kriza – zadnjo marca 2020 ob nastopu korona krize.
Največje krize, katerih izvor je povezan s financami oziroma monetarno ureditvijo:
Leto | Opis | Država |
1630 | tulipanov balon | Nizozemska |
1720 | južnomorski balon | ZDA in Velika Britanija |
1825 | globalna kriza | začetek v Peruju |
1857 | špekulacije s sužnji in finančnimi instrumenti | ZDA |
1873 | globalni kolaps | ZDA, Nemčija, Avstrija |
1907 | panika na borzi – delnice, nepremičnine | ZDA |
1929 | velika depresija | ZDA |
1987 | črni ponedeljek – zlom delnic | ZDA |
1989 | japonska kriza | Japonska |
1990–1991 | recesija | ZDA |
1994 | zlom valute in gospodarstva | Mehika |
1997–1998 | azijska kriza | Azija |
1998 | zlom valute in gospodarstva | Rusija |
2000 | zlom valute in gospodarstva | Ukrajina |
2001 | zlom valute in gospodarstva | Turčija in Argentina |
2002 | težave z odplačevanjem dolga | Brazilija in Urugvaj |
2007 | zlom nepremičninskega trga | ZDA |
2008 | globalna finančna kriza | svet |
2009 | valutne vojne in dolžniška kriza v EU | EU |
2016–2017 | globalna recesija | svet |
2020 | pandemija koronavirusa | svet |
2022 | visoka inflacija | svet |
Na čem sploh temelji današnji finančni sistem?
Da bi povsem razumeli, zakaj se bližamo resnično veliki spremembi, moramo poznati ozadje finančnega sistema in sistem, v katerem trenutno živimo, torej kapitalizem.
Kapitalizem je po definiciji ekonomski in družbeni sistem, ki temelji na zasebni lastnini in trgu, ki deluje na podlagi ponudbe in povpraševanja. Kapitalizem ponuja več priložnosti, a prinaša tudi več tveganj. Omogočil je namreč globalno ekspanzijo zadnjih nekaj desetletij, a s sabo prinaša (predvsem zaradi trhlih monetarnih temeljev) tudi morebitni kolaps.
Priznati je treba, da je za večji del gospodarske rasti, ki smo jo beležili v preteklih letih, in nora vrednotenja na borzi kriv predvsem dostop do poceni nekritega denarja, ki se lahko tiska, kolikor se želi, saj, kot vemo, denar nima nobenega kritja.
Več desetletij se je namreč v kapitalizmu vzdrževala politika, ki je ustvarjala globalni finančni sistem, temelječ na posojilih in dolgovih. Z gospodarstvom, ki temelji na dolgovih, je kapitalizem dovolil, da se je razrasel sistem nekritega papirnatega denarja, ki je s seboj prinesel serijo kriz in z visoko inflacijo tudi trenutno negotovo stanje, v katerem živimo.
V zadnjih dveh letih – od začetka pandemije koronavirusa marca 2020 – se je količina denarja v obtoku ekstremno povečala, prav tako so vse centralne banke po svetu zalile sistem z dodatno likvidnostjo z besedami, da so morali pomagati gospodarstvu. Tako vidimo, da celotni trenutni svetovni finančni sistem stoji in obstoji zgolj na novih dolgovih, s čimer lahko pojasnimo tudi zgodovinsko visoke zadolženosti držav po svetu.
Pridobite kakovostne informacije za vlagatelje na brezplačnem webinarju v torek, 17. maja 2022, ob 19.30. Prijavite se TUKAJ.
Vse projekcije rasti javnih dolgov razvitih in nekaj razvijajočih se držav na svetu namreč kažejo, da države omenjenih dolgov ne bodo mogle vrniti nikoli – torej je bankrot ali pa reforma (če se izrazimo drugače) nujna stvar. Dolgoročna neuravnoteženost javnih financ, naraščajoči dolgovi in primanjkljaji v državni blagajni so povod za monetarno nestabilnost v kratkem. Ob tem, da imamo trenutno – zaradi ekstremne dodatne likvidnosti v sistemu – še veliko težav z inflacijo.
Zaradi tega je Deutsche Bank – kot prva izmed večjih svetovnih bank – konec aprila letos napovedala prihajajočo veliko krizo v ZDA in prav tako v večjem delu sveta – v EU in na Kitajskem. Po njihovih besedah bo "potrebna globoka recesija, preden bo FED ukrotil inflacijo".
Za realno gospodarstvo in globalno ekonomijo pa vemo, da dvig obrestnih mer praviloma pripravi scenarij za recesijo in ohladitev gospodarskih aktivnosti. Posledično dvig obrestnih mer takoj dvigne stroške kratkoročnega izposojanja za finančne institucije, s čimer se val podražitev posojil takoj prenese na podjetja in potrošnike, kar pa seveda zmanjša potrošnjo in bum – kriza je tukaj!
Reset finančnega sistema je pred vrati – bodite na pravi strani!
Reinhard Deutsch, nemški finančnik, je pred leti zapisal:
"Odkar obstajajo centralne banke, se je količina denarja eksplozivno povečala za približno 80-krat. Trditev, da je treba količino denarja upravljati, da ni niti inflacije niti deflacije, pa je napačna. Namenjena je le temu, da upraviči obstoj legalnega denarja brez kritja. Inflacija in deflacija nastajata le zaradi ustvarjanja denarja brez kritja. Kajti šele odkar centralne banke obstajajo, obstajajo tudi vedno večje krize, pogojene z vedno večjimi nihanji količine denarja."
V trenutnem okolju – kriza zaradi pandemije koronavirusa + geopolitični konflikt + visoka inflacija + zmanjšanje gospodarskih aktivnosti po svetu – lahko slutimo, da se bo v bližnji prihodnosti zagotovo zgodila sprememba ali reforma svetovnega monetarnega sistema, s katero se bo prav tako zamenjal primat nad svetovno valutno rezervo. Kar precej veliko število držav (na čelu s Kitajsko) želi namreč za prihodnost drugačna pravila svetovne geopolitike, kot so bila v zadnjih stotih letih.
Ali bo to dejansko pomenilo tudi povsem nov monetarni sistem? Zagotovo drugačnega, kajti obstoječi, ki temelji na dolgovih, ki jih nihče ne bo vrnil, nima prihodnosti za uravnoteženo in zdravo gospodarsko rast in globalni razvoj, ki bo koristil večini, ne le peščici.
S prehodom v povsem digitalno monetarno dobo in skozi vrata četrte industrijske revolucije lahko slutimo, da bosta izjemno vlogo odigrali tehnologija Blockchain in uvedba centralno-bančnih digitalnih valut. S prehodom na povsem nova finančna in monetarna pravila pa je glavna naloga vsakega investitorja, da poskrbi za zaščito svojega premoženja.
Kam torej investirati v času visoke inflacije in stagnirajoče se gospodarske rasti? Kakšni so koraki za primerno zaščito svojega premoženja? Kakšne priložnosti velja izkoristiti ob največji reformi finančnega sistema v zadnjih stotih letih?
Udeležba je brezplačna, prijava je obvezna TUKAJ.
Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec in predavatelj
Ste se v trenutni nenavadni in čudni situaciji na svetu kdaj vprašali, zakaj je tako, kot je? Poznate realno ozadje finančnega sistema? Zakaj sploh uporabljamo denar? So gospodarske krize in inflacija zgolj nenadni dogodki ali so v resnici del sistema? Kaj so centralne banke in kakšna bo reforma trenutnega monetarnega sistema na svetu?
In najpomembnejše vprašanje: kako bo vse to, kar se danes dogaja, vplivalo name, na moje premoženje, prihodke in stroške?
Še pred tem bomo najverjetneje zakorakali v neke vrste krizo, ki se bo dotaknila prav vsakega izmed nas. Vsaka kriza zaseje seme priložnosti in niti tokrat ne bo nič drugače. Za vse tiste, seveda, ki bodo ustrezno pripravljeni!
Zato za vas pripravljamo poseben webinar, na katerem bomo trije predavatelji spregovorili o tem, na kakšnem razpotju je trenutno finančni sistem in kakšne bodo posledice predvidenega "resetiranja" sistema. Kakšne so mogoče pasti in seveda – kje vidimo morebitne rešitve za ohranitev kupne moči denarja in zaščito premoženja?
Naročnik oglasnega sporočila je INŠTITUT ZA NEODVISNOST LJUBLJANA.