Za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško se zanimajo tako finančni investitorji kot strateški vlagatelji. Več ponudb pomeni tudi višjo prodajno ceno. Prodaja bi lahko bila končana do poletja.
Rok za oddajo zavezujočih ponudb se izteče jutri, če morda nekdo od interesentov ne bo zaprosil za podaljšanje roka.
Finančni skladi so stari znanci Slovenije
Edini, ki je uradno potrdil zanimanje za nakup, je globalni pivovarski velikan, nizozemski Heineken. Med finančnimi vlagatelji pa se omenjajo vsaj štirje kapitalsko močni finančni skladi. Gre za ameriška sklada Kohlberg Kravis Roberts (KKR) in Bain Capital ter britanska sklada CVC Capital Partners in Mid Europa Partners. Ti sicer v pivovarski industriji niso prisotni, so pa stari znanci slovenskega kapitalskega trga in se že dolgo ozirajo za prevzemnimi tarčami v regiji kot tudi pri nas.
Mid Europa Partners in CVC Capital Partners sta se tako v preteklosti ozirala za nakupom Mercatorja, ki je na koncu pristal v Agrokorjevih rokah. Mid Europa Partner je leta 2009 kupil slovenski Telemach in ga leta 2014 prodal skladu KKR, ki je danes tudi lastnik Tušmobila. Sklad Bain Capital pa se je leta 2007 zanimal za nakup Telekoma Slovenije.
DUTB največji prodajalec Laškega
Sporazum o skupni prodaji delnic Pivovarne Laško so 27. novembra 2014 poleg Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) sklenili še Kapitalska družba, družba Alpen invest, Abanka Vipa, KD Skladi, Nova KBM in Zavarovalnica Triglav. Naknadno sta k sporazumu pristopila tudi Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper, tako da je skupaj na prodaj 51,11 odstotka Laškega.
"Ker se je uprava pod vodstvom Boška Šrota v preteklosti bolj ukvarjala z nakupi časopisov, trgovine in lastninjenjem podjetja kot pa z osnovno dejavnostjo, se je celotna skupina v krizi znašla praktično na robu nesolventnosti. Ko imaš krepko več kot 400 milijonov evrov dolga, nisi več gospodar svoje usode," razloge za nujnost prodaje pivovarne pojasnjuje ekonomist Matej Lahovnik.
Kljub izsiljenim odprodajam Fructala, Radenske in deleža v Mercatorju, kar je zadostovalo za prepolovitev zadolženosti, je bilo torej le še vprašanje časa, kdaj se bo v prodaji znašla skupina Laško.
Lahko DUTB s prodajo ustvari rekorden dobiček?
Lahovnik je prepričan, da mora skupina Laško čim prej dobiti stabilnega lastnika, saj z obstoječo lastniško strukturo ni mogoče načrtovati trajnejše konkurenčne strategije. "Na koncu se bo izkazalo, da so banke deleže Laškega na DUTB prenesle po nekajkrat nižjih cenah, kot jih lahko pričakujemo v končni ponudbi. DUTB bi lahko na račun tega realizirala rekorden dobiček," napoveduje Lahovnik.
Koliko bo novi lastnik, ki bo prek nakupa Pivovarne Laško dobil tudi Pivovarno Union, pripravljen odšteti za največjega slovenskega pivovarja, še ni znano. Neuradno se omenja znesek med 200 in 400 milijoni evrov. Novi lastnik bo moral laškega pivovarja tudi dokapitalizirati, neuradno za vsaj 75 milijonov evrov, ki jih družba potrebuje za poplačilo bank.
Večja konkurenca pomeni večjo prevzemno premijo
"V dobro prodajalcem je, da je v igri več konkurenčnih ponudb, saj so premije za prevzem v takšnih primerih bistveno višje. V zdajšnji borzni ceni, ki znaša 24 evrov, so sicer že vračunana prevzemna pričakovanja. Kako daleč se bo prevzemnik stegnil, je vprašanje, kako močno si Laško želi in kakšne sinergije lahko pričakuje," pravi Lahovnik, ki pa noče špekulirati o sami ceni prodaje.
Pri tem dodaja, da bo ustrezna tista cena prodaje, ki bo za prodajalce sprejemljiva. Glede na več konkurenčnih ponudb obstaja tudi večji manever, da se za ustrezno ceno in prevzemno premijo spogajajo.
"Izkušnje nas učijo, da v kolikor si strateški vlagatelji resno zaželi ciljne družbe, praviloma lahko ponudi višjo ceno. Med podjetji iste panoge namreč obstaja več potencialnih sinergij," pravi Lahovnik, ki zato več možnosti za nakup Laškega pripisuje Heinekenu. Njegovo slabost v primerjavi z investicijskimi skladi vidi v tem, da bo moral dlje časa čakati na soglasje varuha konkurence.
Heineken že lastnik številnih pivovarjev v regiji
V Heinekenu zagotavljajo, da imajo dolgo tradicijo nakupa močnih lokalnih blagovnih znamk, ki jih potem razvijajo naprej. Po njihovih besedah v nakupu vidijo potencial za nadaljnji razvoj blagovnih znamk Laškega v regiji z uporabo Heinekenovih prodajnih kanalov pri spodbujanju izvoza proizvodov Laškega in Uniona zunaj Slovenije.
Blagovni znamki Laško in Union po Heinekenovih navedbah ponujata odlično priložnost, prav tako pa sta pivovarni v Laškem in Ljubljani zelo kakovostni in sta za nizozemsko družbo priložnost, da v proizvodnjo vključi tudi druge svoje blagovne znamke.
V zadnjih 20 letih je Heineken kupoval pivovarska podjetja v širši regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Med drugim je na Hrvaškem prevzel Karlovačko pivovaro, v Makedoniji Pivaro Skopje, v Srbiji je kupil Pivaro MB, v Avstriji ima v lasti Brau Union z vrsto pivovarn po vsej državi, na Češkem družbi Krušovice in Drinks Union ter na Poljskem pivovarno Zywiec.
Prevzete družbe je Heineken tudi zapiral
Je pa drugi največji pivovar na svetu v preteklosti tudi že zapiral prevzete družbe na Irskem, Romuniji in Braziliji. Lahovnik te možnosti tudi v Sloveniji ne izključuje, a se mu zdi malo verjetna. Glede na slabo zapolnjenost proizvodnih kapacitet v Laškem se mu zdi verjetnejša selitev proizvodnje iz prestolnice države. Ob okrevanju nepremičninskega trga bi lahko bila lokacija ljubljanskega Uniona še kako zanimiva. Po najbolj optimističnem scenariju bi lahko Heineken proizvodnjo obstoječih blagovnih znamk prenesel v Ljubljano.
Lahovnik še pričakuje, da bi se po najbolj optimističnem scenariju prodaja lahko zgodila do poletja. A le, če imajo vsi prodajalci resne namene in se v prodajo ne bo vmešavala politika. "Ne smemo pozabiti, da je največji lastnik Laškega DUTB, tega pa država. Če se bo prodaja prekinila zaradi politike, se bo ponovila kakšna že videna zgodba, ko je bil izplen prodaje v drugem krogu bistveno slabši," še sklene nekdanji gospodarski minister.
Laško bi lahko dobilo lastnika, ki se spozna na pivovarstvo
Direktor prodaje v Heinekenu in odgovoren za regijo Jan Dereck van Karnebeek je prejšnji teden Slovencem, skeptičnim do tujih lastnikov, sporočil, da bo poslovanje, če bodo kupili pivovarno, lokalne narave in bodo surovine kupovali v Sloveniji. Edino, kar bi se spremenilo, je, da bi Laško dobilo lastnika, ki se spozna na pivovarstvo in se osredotoča na to, kar zna delati, je dodal.
Nizozemci zatrjujejo, da prihajajo na dolgi rok
Van Karnebeek je omenil tudi prednost podjetij, kot je Heineken, pred tekmeci, kot so zasebni naložbeni skladi. "V družinskem poslu je dobro to, da se osredotočamo na dolgi rok. Ne pridemo za dve, tri leta. Kar vidimo v Sloveniji, nam je všeč. Pivovarni s potencialom, ljudje z močno kulturo pitja piva, visoko izobražena država, v srcu Evrope, ki se bo na dolgi rok dobro razvila. Tak horizont si mi lahko privoščimo," je dejal za časnik Finance.
Na vprašanje, ali bi Dušan Zorko lahko ostal na čelu laške pivovarne, je odgovoril pritrdilno, saj da dela dobro. Zorko zagotavlja, da proces prodaje še nikakor ni končan in poteka transparentno ter da nihče ni favoriziran oziroma vnaprej izbran. Spomnil pa je tudi, da končna odločitev ni v rokah uprave, ampak lastnikov.