Četrtek, 6. 6. 2019, 11.14
4 leta, 11 mesecev
Reševanje mariborskega letališča
Bo morala država po odhodu Kitajcev vračati evropske milijone?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,93
15
Po odhodu kitajskih najemnikov bo vlada upravljanje mariborskega letališča zaupala državni Družbi za razvoj infrastrukture (DRI). Sprememba upravljavca letališča stopa v veljavo sredi julija, vprašanje pa je, če lahko država do takrat prevzame zaposlene in dejavnost ter s tem prepreči zaprtje letališča, ki bi lahko davkoplačevalce stalo več milijonov.
Na infrastrukturnem ministrstvu so po januarskem razhodu s kitajskimi najemniki, ki se jim odpovedni rok izteče 15. julija, začeli iskati novega upravljavca letališča.
Ministrica Alenka Bratušek je že aprila namignila, da bi lahko upravljanje vsaj začasno prevzela država, medtem ko prodaja izgubarskega letališča za zdaj ni v igri. Napovedovala je iskanje najemnika z razpisom, a danes je nato vlada sklenila, da upravljanje prevzame državna DRI.
Tej lahko vlada, ki je mesec dni pred iztekom odpovednega roka v časovni stiski, upravljanje dodeli brez javnega razpisa. Ministrstvo bo obenem letališču zagotovilo 350 tisoč evrov sredstev za letos in okoli 700 tisoč evrov za leto 2020.
Poglabljanje izgube
Letališče, ki kljub izdatni prenovi v zadnjih letih ni uspelo privabiti in obdržati rednih linij ter je vsako leto prepeljalo le po nekaj tisoč potnikov, njegov edini donosen posel pa je šolanje pilotov, bi bilo po ekonomski računici najbolj smiselno zapreti.
V letu 2017, prvem letu kitajskega najema, je imel Aerodrom 922 tisoč evrov prihodkov in 1,7 milijona evrov čiste izgube. Poročilo razkriva, da si je od lastnika (podjetja SHS Aviation) izposodil 1,7 milijona evrov za tekoče poslovanje. Kot so navedli v letnem poročilu, so:
- prihodki od storitev na trgu znašali 700 tisoč evrov, pri čemer je izguba na tem segmentu dosegla 616 tisoč evrov,
- v segmentu javne službe pa so od države prejeli 200 tisoč evrov, a naj bi stroški njenega izvajanja precej presegli ta znesek, tako da je družba v tem segmentu poslovala z 1,1 milijona evrov izgube.
Revizorska družba Valuta iz Maribora, ki je revidirala letno poročilo Aerodroma za leto 2017, je sicer dala pozitivno mnenje izkazom podjetja, a dodala opozorilo (ki pa, kot navajajo, ni pridržek), da ima skupno podjetje tri milijone evrov nepokrite izgube, kar presega vrednost osnovnega kapitala podjetja.
Po toči zvonijo: zakaj so izbrali Kitajce?
Kot poroča STA, se je po besedah Bratuškove tudi vlada danes "spraševala, zakaj je bil na razpisu izbran tako slab partner za najem letališča za 15 let, ki je pogodbo prekinil prej kot v dveh letih". Spomnimo, da je pogodbo sklenil predhodnik Bratuškove Peter Gašperšič - in to kljub dvomom o uresničljivosti ambicioznih načrtov Kitajcev. Ti so na koncu res ostali le na papirju.
Po dveh leih izgubarskega poslovanja (rezultatov za lani še ni, a bi se le stežka izognili rdečim številkam), je Aerodrom Maribor državi postavil pogoj, da namesto najemnine v višini 100 tisoč evrov na mesec država njim plačuje, da upravljajo z letališčem. Država tega ni sprejela, zato so pogodbo januarja prekinili.
Ne smejo ga zapreti
Država zdaj vse sile usmerja v to, da letališča ne bi zaprli. Za to ima vsaj dva razloga:
- Vračanje evropskih milijonov: Država se je pri posodabljanju letališča z evropskimi sredstvi zavezala, da bo infrastruktura porabljena namensko in da vsaj pet let po koncu projekta ne bo bistvenih sprememb. V skladu z zavezami bi se vračanju evropskih sredstev izognili, če bi letališče obratovalo vsaj do sredine novembra 2021.Če bi zdaj letališče zaprli, bi evropska komisija sprožila postopek in bržkone zahtevala denar nazaj. Kot so v pismu državi zapisali kitajski najemniki - prvi ga je objavil portal 24ur.com - bi morala država vračati med 6 in 10 milijonov evrov.
- Reševalna baza: Na letališču deluje tudi helikopterska nujna medicinska pomoč. Morebitno zaprtje letališča bi tako onemogočilo reševanje s helikopterjem za severovzhodni del Slovenije, so pred tedni opozorili pristojni.
Prenos upravljanja na DRI je po oceni Bratuškove, ki jo povzema STA, edina zakonita možnost, da letališče še naprej obratuje. A takšna rešitev je po njenih besedah le kratkoročna, saj država na dolgi rok nima namena upravljati z mariborskim letališčem.
Tudi pri prenosu na DRI se lahko zaplete
Odhajajoči kitajski investitorji sicer menijo, da bo država tudi za prenos dejavnosti na svojo družbo letališče morala za vsaj nekaj mesecev zapreti, s tem pa bi prav tako tvegala kazen iz Bruslja.
Da prezaposlovanje ne bo potekalo tako gladko, kot bi si v časovni stiski - mesec dni pred potekom pogodbe - želelo ministrstvo, je jasno že po včerajšnjem zboru delavcev Aerodroma Maribor. Večer je včeraj poročal, da je DRI 40 zaposlenim na letališču že poslal vabilo, da se zaposlijo pri njih, a so na včerajšnjem zboru oblikovali več zahtev za novega delodajalca, povezanih z organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ter elementi pogodbenih razmerij.
Dovozna cesta na zemlji Kitajcev
Še ena možna težava za bodoče upravljavce letališča je to, da je večina zemljišč v okolici letališča v lasti odhajajočih kitajskih najemnikov, med drugim dovozna cesta do letališča in parkirišče.
To je že leta edina lastnina Aerodroma Maribor, ki je v zadnjih letih hitro menjaval lastnike (od libeliškega Aviofuna do Delavske hranilnice in nato podjetja SHS Aviation v kitajski lasti). Ostalo je upravljavsko podjetje najemalo od države kot lastnice letališča.
Država Aerodromu po pogodbi za dostop, parkiranje in vožnjo, sklenjeni za obdobje tridesetih let, plačuje po 20 tisoč evrov letno.
15