Hribar Milič: Pogoji poslovanja so vse slabši

Prvi mož GZS Samo Hribar Milič zato poziva, da se s ciljem doseči ustrezne impulze za gospodarstvo in ustvarjati nova delovna mesta, s tem pa zagotavljati socialno stabilnost, začne pripravljati nove, odločnejše spremembe delovne zakonodaje.

"Zbornica je reformo podprla s cmokom v grlu" Hribar Milič je v nagovoru pred posvetom in okroglo mizo pod naslovom Reforma trga dela - kako naprej? v Ljubljani priznal, da je zbornica reformo podprla, vendar s "cmokom v grlu". Kot je pojasnil, so se v GZS zavedali, da Slovenija v času t.i. ljudskih vstaj potrebuje dokaz, da je sposobna minimalnega konsenza.

A spremembe delovne zakonodaje niso zadostne, je zatrdil. Ponovil je, da si delodajalci želijo večje notranje prožnosti, znižanja stroškov dela in drugih osnov, ki določajo položaj delodajalca v Sloveniji.

"Ker smo predragi in prepočasni, ni tujih vlagateljev" Spomnil je, da v Slovenji glede na raziskave nazadujemo po ustanavljanju podjetij in po tem, koliko ljudi pri nas razmišlja o novih poslih. Prav tako zato, ker smo predragi in prepočasni, ni tujih vlagateljev oz. prihajajo samo tisti, ki vidijo priložnosti v nakupu in izboljšanju obstoječih podjetjih, je dodal.

Poleg tega so po besedah Hribarja Miliča pogoji poslovanja vse slabši. Da bi povečali konkurenčnost, je treba čim prej pristopiti k novi reformi trga dela, je pozval. Ob tem je ocenil, da bi lahko spremembe delovne zakonodaje vključevala že strategija za izhod iz krize, ki jo je vlada napovedala za 9. maj.

"Sanirati bo treba celotno poslovno okolje" Je pa Hribar Milič priznal, da bo treba spremembe uveljaviti tudi na drugih področjih. Sanirati bo treba celotno poslovno okolje, je menil.

Da pravkar uveljavljena reforma trga dela predstavlja korak v pravo smer, a ne zadosten, se je nato v okviru posveta pod naslovom Kolektivne pogodbe na preizkušnji strinjal tudi namestnik direktorja pravne službe GZS za zakonodajo s področja gospodarstva Igor Knez.

Med zahtevami delodajalcev za nadaljnje spremembe je izpostavil nižje enotne odpravnine v primeru odpovedi, ukinitev odpravnine ob upokojitvi, nižje odmere nadomestila za bolniško odsotnost, skrajšanje časa prejemanja nadomestila za bolniško odsotnost ter uvedbo dveh čakalnih dni v primeru bolniške odsotnosti. Kot potrebno spremembo je omenil tudi ukinitev dodatka na delovno dobo in uvedbo možnosti za dodatek na stalnost ter uveljavitev neplačanega odmora med delom.

Samostojna pravna svetovalka v pravni službi GZS Metka Penko Natlačen pa je izpostavila cilj zagotoviti neposredno uporabnost določb ZDR v praksi, za kar je potrebna tudi prilagoditev kolektivnih pogodb dejavnosti.

Izziv pri tem vidi v sprožitvi enotno koncipiranega procesa presoje stanja in pristopa k pogajanjem zanje. Pri pogajanjih na dvopartitni ravni je treba po njenih besedah upoštevati stanje, posebnosti in interese za vsako dejavnost posebej.

Izpostavila je tudi pomen nadaljevanja pogajalskega procesa na podjetniški ravni, kjer se bo vsak delodajalec samostojno odločal o načinu internega urejanja delovnopravnih podlag po novem. Posebej je opozorila, da "bo brez končne ureditve tudi v pogodbah o zaposlitvi ves proces uskladitve ostal brez ciljnega rezultata".

Zadnji preizkusni kamen za proces usklajevanja kolektivnih pogodb dejavnosti s ciljem nižanja stroškov bodo namreč prav pogodbe o zaposlitvi, je menila.

Kot je še dejala, bo GZS pogajanja na tem področju podprla s številnimi aktivnostmi, od izdaje Vodnika po starem in novem ZDR s primeri za prakso, šole za pogajalce, do priprave t.i. vitke kolektivne pogodbe za pomoč pogajalskim skupinam pri pogajanjih za usklajevanje kolektivnih pogodb dejavnosti z ZDR.