Gradnja Južnega toka se nadaljuje

Preostala regulatorna vprašanja, povezana z uporabo evropske zakonodaje, se lahko rešujejo vzporedno z gradnjo, so še sporočili.

"Standardna praksa pri večjih čezmejnih projektih je, da so sklenjene meddržavne pogodbe, s katerimi si investitorji zagotovijo pravno varnost in stabilnost," so poudarili in spomnili, da sami niso podpisniki teh pogodb, njihova vsebina pa je znana že nekaj let. Zato so "presenečeni" in "razočarani", da so v Evropski komisiji pomisleke izrazili šele zdaj, ko se je gradnja plinovoda začela.

Ravno ta neprimeren čas je po menju Gazproma še manj razumljiv glede na to, da je Južni tok v nekaterih državah članicah dobil status projekta državnega pomena. Kot so dodali v Gazpromu, so z evropskimi regulatorji dosegli dogovor o plinovodu Opal, zemeljskem delu plinovoda Severni tok. "Verjamemo, da lahko izkušnje iz tega projekta uporabimo za čim hitrejšo vzpostavitev ustreznega regulatornega okvira za zemeljske dele Južnega toka," so še poudarili.

Sporazumi niso skladni z evropsko zakonodajo Evropska komisija je ta teden sporočila, da dvostranski sporazumu, ki so jih članice sklenile z Rusijo, niso v skladu z evropsko zakonodajo. Tako sporazumi ne upoštevajo načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina (plinovod naj bi upravljal Gazprom), ni omogočeno sodelovanje tretjih strani (v obstoječih sporazumih piše, da je to plinovod za ruski plin), sporno je tudi določanje cen oz. dajatev (za to naj bi bil pristojen Gazprom, medtem ko evropska zakonodaja določa, da cene predlaga neodvisni upravitelj, potrdi pa jih regulator).

V Bruslju pričakujejo, da bo vseh šest članic EU, ki so podpisale sporazume z Rusijo, te preoblikovalo, zato so jim svetovali, naj zaženejo nova pogajanja.

Ministrstvo prepričano o skladnosti zakona z evropsko zakonodajo S slovenskega ministrstva za infrastrukturo in prostor so sporočili, da verjamejo, da bo slovenski meddržavni sporazum skladen z zakonodajo EU ob pravilni in popolni implementaciji tretjega energetskega svežnja v nacionalno zakonodajo, kar se bo dokončno zgodilo s sprejetjem energetskega zakona, ki je v parlamentarni proceduri.

Tako se okoliščine projekta v Sloveniji po pojasnilih ministrstva ne spremenijo, saj se je že ob podpisu meddržavnega sporazuma leta 2009 razumelo in v sporazum zapisalo, da se mora na ozemlju Slovenije ob gradnji nove infrastrukture spoštovati nacionalna zakonodaja, torej tudi evropska zakonodaja.