Petek, 6. 12. 2013, 11.54
7 let, 9 mesecev
Gradnja Južnega toka se nadaljuje
Preostala regulatorna vprašanja, povezana z uporabo evropske zakonodaje, se lahko rešujejo vzporedno z gradnjo, so še sporočili.
"Standardna praksa pri večjih čezmejnih projektih je, da so sklenjene meddržavne pogodbe, s katerimi si investitorji zagotovijo pravno varnost in stabilnost," so poudarili in spomnili, da sami niso podpisniki teh pogodb, njihova vsebina pa je znana že nekaj let. Zato so "presenečeni" in "razočarani", da so v Evropski komisiji pomisleke izrazili šele zdaj, ko se je gradnja plinovoda začela.
Ravno ta neprimeren čas je po menju Gazproma še manj razumljiv glede na to, da je Južni tok v nekaterih državah članicah dobil status projekta državnega pomena. Kot so dodali v Gazpromu, so z evropskimi regulatorji dosegli dogovor o plinovodu Opal, zemeljskem delu plinovoda Severni tok. "Verjamemo, da lahko izkušnje iz tega projekta uporabimo za čim hitrejšo vzpostavitev ustreznega regulatornega okvira za zemeljske dele Južnega toka," so še poudarili.
V Bruslju pričakujejo, da bo vseh šest članic EU, ki so podpisale sporazume z Rusijo, te preoblikovalo, zato so jim svetovali, naj zaženejo nova pogajanja.
Tako se okoliščine projekta v Sloveniji po pojasnilih ministrstva ne spremenijo, saj se je že ob podpisu meddržavnega sporazuma leta 2009 razumelo in v sporazum zapisalo, da se mora na ozemlju Slovenije ob gradnji nove infrastrukture spoštovati nacionalna zakonodaja, torej tudi evropska zakonodaja.