"Evropa se bo morala vključiti v valutne igre"

Hardy pričakuje bolj ekspanzivno denarno politiko ECB, saj se bodo v nasprotnem primeru gospodarske težave poglabljale. Valutne vojne kot drug izraz za razvrednotenja valut Hardy je na novinarski konferenci pojasnil, da je izraz valutne vojne, ki se pojavlja v zadnjih tednih, dejansko bolj dramatično ime za konkurenčna razvrednotenja valut, s katerimi želijo vodilna svetovna gospodarstva povečati cenovno konkurenčnost svojih izvoznikov. Strokovnjak iz danske Saxo Bank ne vidi neposrednih poskusov takšnega početja, vendar pa je padanje vrednosti nekaterih valut predvsem logična posledica denarne politike. Valutne vojne, trgovinske vojne, ... vojne? Prav v politikah centralnih bank za spodbujanje gospodarske dejavnosti Hardy vidi največji potencial za morebitne resnične valutne vojne, ki bi nato v naslednji fazi lahko prerasle v trgovinske vojne in v skrajnem scenariju v še kaj hujšega. Vendar pa hujših trenj vseeno ne pričakuje, vsaj retorično pa se nobeno od gospodarstev ne zavzema za takšno politiko. Še najbolj bi bil pozoren na dogajanje na Japonskem. Hardy sicer opozarja, da je nevarnost valutnih vojn večja ob šibki globalni gospodarski rasti, saj je konkurenčni boj za omejen obseg povpraševanja toliko večji.

ECB med najbolj zadržanimi velikimi centralnimi bankami Bolj zanimivo se mu zdi, kako bo v prihodnje ukrepala Evropa oziroma območje evra. Evropska centralna banka (ECB) je bila namreč navkljub vsem izrednim ukrepom v svoji denarni politiki do zdaj najbolj zadržana med veliki svetovnimi centralnimi bankami, zato se je evro v zadnjem času spet okrepil.

Hardy v prihodnje pričakuje rahljanje denarne politike v območju evra, saj se bodo v nasprotnem primeru gospodarske težave v ranljivih članicah območja še poglabljale in bo to znova pripeljalo do razdruževalnih sil v evrski skupini. Evropa mora po njegovem mnenju vstopiti v to igro, da bi se izognila še večjim težavam.

Strokovnjak iz Saxo Bank med najverjetnejšimi dejavniki za tak premik vidi vse večjo nestrpnost Francije, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Možen se mu zdi tudi vnovičen francosko-italijansko-španski blok proti Nemčiji, ki je do ekspanzivne denarne politike zelo skeptična. V Berlinu bodo po njegovih besedah morali popustiti, saj se bodo drugače trenja v evrskem območju zaostrila.

"Jasne poti za zagon rasti in rešitev dolžniške tegobe še ni" Hardy tako ne pričakuje bistvene dodatne krepitve evra v primerjavi z dolarjem, prej se mu zdi verjetna njegova slabitev. Povratek zaupanja vlagateljev v evro je bila po njegovih besedah predvsem posledica olajšanja, potem ko je postalo jasno, da se najhujši scenarij - razpad skupne valute - ni uresničil.

A jasne poti, kako zagnati rast in tako dokončno rešiti dolžniške tegobe, še ni, je sklenil.