Epiloga TEŠ6 ne bo, ker v parlamentu niso imeli proste sobe

Investicija v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) je vzorčni primer delovanja ugrabljene države, za katero največji del odgovornosti nosijo trije ključni možje iz obdobja vlade Boruta Pahorja: takratni predsednik vlade, nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in nekdanji minister za finance Franc Križanič.

To je ključna ugotovitev osnutka končnega poročila o investiciji v TEŠ6, ki smo ga pridobili na Siol.net. Danes ga bo obravnavala državnozborska preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri 1,41 milijarde evrov vrednem projektu. 

Bo šlo tri leta dela v nič?

Kdaj, če sploh, ga bo potrjeval državni zbor, ni znano. Na marčevski seji ga ne bo na dnevnem redu, aprilske seje pa po sredinem odstopu premierja Mira Cerarja zelo verjetno ne bo. 

Zakaj se torej komisija ni sestala prej? "Imeli smo velik problem s prostori v državnem zboru, ker je toliko novih zakonov, v teku pa so štiri preiskovalne komisije. Nekatere so se sestajale celo ob osmi uri zvečer," odgovarja predsednik komisije Matjaž Hanžek, nepovezani poslanec. 

Matjaž Hanžek Foto: Ana Kovač Bodo tri leta, v katerih je komisija zaslišala 48 prič, izpeljala tri soočenja vpletenih v takratno dogajanje in spisala dve vmesni poročili, šla v nič? "Cerarjev odstop nas je vse presenetil. Zagotovo pa bo poročilo potrdila komisija, v kateri sedijo predstavniki vseh strank," meni Hanžek.

Njegova vnema pripeljati preiskavo do konca je po zatrjevanju nekaterih vpletenih v zadnjih mesecih opazno pojenjala. Hanžek poudarja nasprotno. "V zadnjih dveh mesecih je po tem, ko smo se razšli s svetovalcem Gorazdom Marinčkom, celotno breme priprave poročila padlo name. V poročilo sem vložil ogromno dela," je zatrdil Hanžek, ki vsebine dokumenta včeraj ni želel razkrivati. 

"Ključno je bilo leto 2009"

Poročilo, ki ga bodo danes obravnavali člani preiskovalne komisije, navaja, da so "vse vlade od vključno 2004 do vključno 2012 ravnale neodgovorno ali vsaj malomarno ter podrejeno investitorju". "Iz različnih izhodišč in z različnimi interesi so pogosto le izpolnjevale ne izsiljene želje poslovodstev Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) in TEŠ," piše v dokumentu.

"A ključno je bilo leto 2009 (ko je vlado vodil Borut Pahor, op. a.)," poudarjajo pisci poročila. 

Uroš Rotnik Foto: Matej Leskovšek Kot je znano, je takrat začela veljati pogodba o dobavi tehnološke opreme, ki sta jo leta 2008 podpisala direktor TEŠ Uroš Rotnik in francoska multinacionalka Alstom. Hkrati so iz HSE v Francijo nakazali za prvih 85 milijonov evrov plačil, zaradi česar projekta po zatrjevanju odgovornih ni bilo mogoče več ustaviti. 

Kdo so politično odgovorni

Med "politično najbolj odgovornimi" poročilo izpostavlja tri osebe:

• Franca Križaniča, ki naj bi bil kot nekdanji svetovalec TEŠ in član nadzornega sveta HSE "ves čas obveščen o stanju na projektu, a leta 2009 ni opozoril na probleme".
• Mateja Lahovnika, ki "ni prisluhnil opozorilom".
• Boruta Pahorja, ki je kot predsednik vlade ustanovil strateški svet za energetiko. Osem njegovih članov je nasprotovalo projektu. A "zaradi pritiska lobijev, ki so bili za investicijo", seje ni sklical več kot eno leto. 

Politično odgovornost pa po oceni piscev poročila nosita tudi dve vladi Janeza Janše in nekdanja poslanca: zdajšnji velenjski župan Bojan Kontič in Srečko Meh. 

Franc Križanič in Matej Lahovnik Foto: STA ,

Kontič in Meh sta vedela, da je cena premoga lažna

Prva Janševa vlada, ki je bila na oblasti v obdobju 2004-2008, je po oceni avtorjev poročila kriva za "sprejemanje odločitev, ki jih ni dovolj dobro premislila", saj je "sledila želji investitorja po eni in fascinaciji nad velikimi projekti po drugi strani. 

Čeprav je bila investicija leta 2006 vredna le 600 milijonov evrov, se je še pred koncem mandata prve Janševe vlade podražila na milijardo evrov, a na to kot skupščina HSE ni reagirala. Komisija s prstom kaže na Janšo, nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka in nekdanjega ministra za finance, pokojnega Andreja Bajuka. 

Kontič in Meh, oba sta ločeno v parlamentarno proceduro vložila zakon o 440 milijonih evrov državnih poroštev za TEŠ6, pa sta že leta 2007 vedela, da je načrtovana cena premoga, na kateri je temeljila ekonomika projekta, lažniva. 

Borut Pahor Foto: STA ,

Kljub temu sta na različne načine "pritiskala na državni zbor in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako investicijo", je mogoče prebrati v dokumentu. 

Brez dveh ključnih dokumentov HSE

264 strani dolg osnutek poročila ne prinaša pomembnejših novih informacij o zakulisju projekta in dogajanj v času njegove priprave in gradnje. 

Ugotavlja pa, da je šlo za investicijo z "načrtovano korupcijo", pri kateri se je zavajalo parlamentarce in lokalno prebivalstvo, zanemarjalo opozorila stroke in nevladnih organizacij, izsiljevalo z odločitvami in manipuliralo. Kljub temu med sklepi, ki jih predlaga Hanžek, ni vložitev naznanila suma kaznivih dejanj ali krivega pričanja katerega od zaslišanih.

Andrej Bajuk, Janez Janša in Andrej Vizjak Foto: STA ,

O dveh ključnih ugotovitvah – da je bila cena premoga dobro načrtovana laž, pri projektu pa naklepno izogibalo zakonodaji o javnem naročanju – je komisija v zadnjih dveh letih že objavila dve vmesni poročili. 

Toda komisiji od HSE vendarle ni uspelo pridobiti dveh ključnih dokumentov: poročila o reviziji projekta, ki ga je pripravila družba Ernst & Young, in gradiva za tožbo, ki jo je HSE proti Alstomu vložil na arbitražnem sodišču na Dunaju. Oba bi lahko posamezna dogajanja iz zgodbe o TEŠ6 osvetlila v novi luči. "V HSE so nam dejali, naj vložimo zahtevo na arbitražno sodišče na Dunaju. Tako ali tako pa gre za gradivo, ki ni javno," odgovarja Hanžek.