Četrtek, 12. 9. 2019, 14.28
4 leta, 7 mesecev
ECB znova s programom odkupovanja obveznic, depozitno obrestno mero še znižala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,09
Evropska centralna banka (ECB) je na današnji seji sprejela sklep o vnovični vzpostavitvi programa odkupovanja obveznic, namenjenega povečanju količine denarja v obtoku in posledično pospešitvi inflacije. Hkrati je še znižala obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank.
Ključno obrestno mero v območju evra je svet ECB ohranil pri nič odstotka, kjer vztraja od marca 2016. Odločitev o tem, kdaj bi se lahko zgodilo prvo zvišanje te obrestne mere, je odložil v nedoločeno prihodnost. Nespremenjena ostaja tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki je pri 0,25 odstotka.
Del stroškov bodo banke prevalile na komitente
Poslovne banke bodo morale v prihodnje plačevati obrestne mere v višini pol odstotka, če bodo želele svoja presežna denarna sredstva deponirati pri centralni banki. Že dosedanja obrestna mera, ki je bila pri minus 0,4 odstotka, je za finančno panogo pomenila breme več milijard evrov. Pričakovati je mogoče, da bodo banke zdaj te stroške kmalu prevalile na velik del komitentov.
S kazenskimi obrestmi poskušajo bankirji v Frankfurtu banke spodbuditi, da bi podjetjem in potrošnikom ponudile več denarja v obliki posojil, s čimer bi se omogočil zagon gospodarske rasti. Da bi banke vsaj deloma razbremenili, je ECB hkrati napovedala tudi uvedbo sistema za prilagajanje višine depozitne obrestne mere za poslovne banke. S tem želi omiliti posledice negativnih obrestnih mer za banke.
ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ostale na zdajšnji ali nižji ravni, dokler se pričakovana inflacija ne bo približala inflacijskemu cilju, ki je tik pod dvema odstotkoma. Kajti nizke cene dolgoročno pomenijo tveganje za konjunkturo: podjetja in potrošniki bi lahko zaradi tega odlašali z investicijami v upanju, da bodo te kmalu še ugodnejše.
"Obeti za evrsko gospodarstvo so mračni"
Za program odkupovanja obveznic držav in podjetij, ki ga je že uporabila med letoma 2015 in 2018, bo ECB od novembra namenjala po 20 milijard evrov mesečno. Kot so navedli v Frankfurtu, bodo odkupi potekali tako dolgo, dokler bodo potrebne spodbude.
Program odkupovanja obveznic, ki državam omogoča priti do svežega denarja pod ugodnimi pogoji, je ECB ustavila konec lanskega decembra. Od marca 2015 do konca leta 2018 je za te odkupe obveznic namenila skupaj 2600 milijard evrov.
Odhajajoči predsednik ECB Mario Draghi, ki ga bo 31. oktobra na položaju nasledila nekdanja prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, je na novinarski konferenci po seji sveta poudaril, da so obeti za evrsko gospodarstvo "mračni", ECB pa je zato oklestila gospodarski napovedi za letošnje in prihodnje leto.
Pozval k sprejemanju ukrepov
Po Draghijevih besedah lahko v prihodnje pričakujemo "podaljšano obdobje šibkosti". Vztrajali bodo tveganja za krčenje gospodarstva in pritisk zaradi nizke inflacije, je napovedal. Možnost recesije v evropski denarni uniji je majhna, a se je vendarle povečala, je ocenil in spomnil, da se ta scenarij v tretjem četrtletju obeta Nemčiji.
Izpostavil je še, da nadaljevanje šibke mednarodne trgovine v okolju svetovne negotovosti posebej škoduje predelovalnemu sektorju območja evra. Vlade evrskih držav s proračunskimi presežki je pozval, naj hitro sprejmejo učinkovite ukrepe za spodbujanje evrskega gospodarstva.
Osrednja denarna ustanova evropske denarne unije po novem pričakuje, da se bo bruto domači proizvod (BDP) evrskih držav letos okrepil za 1,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od junijske napovedi. Napoved rasti za prihodnje leto je znižala za 0,2 odstotne točke na 1,2 odstotka, napoved za leto 2021 pa je ohranila pri 1,4 odstotka.
Inflacija naj bi medtem letos znašala 1,2 odstotka (po junijski napovedi 1,3 odstotka), prihodnje leto en odstotek (po junijski napovedi 1,4 odstotka), leta 2021 pa 1,5 odstotka (po junijski napovedi 1,6 odstotka).
Na borzah je danes sprejeti paket ukrepov ECB sprva naletel na rast tečajev vrednostnih papirjev, tečaj evra pa se je znižal. Tako kot po junijski seji sveta ECB se je ameriški predsednik Donald Trump tudi danes takoj odzval. ECB je uspešna pri zniževanju vrednosti evra v razmerju do zelo močnega dolarja in s tem škodovanju ameriškemu izvozu, je sporočil prek družbenega omrežja Twitter. V odzivu na Trumpov tvit je Draghi dejal, da cilj politike ECB ni vplivati na menjalne tečaje.
