Ponedeljek, 31. 8. 2020, 13.51
4 leta, 2 meseca
Državni proračun z 2,2 milijarde evrov primanjkljaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
2
Državni proračun je v prvih sedmih mesecih letos izkazal primanjkljaj v višini 2,2, milijarde evrov. Prihodki so znašali 5,1 milijarde evrov oz. 12,3 odstotka manj kot v istem obdobju lani, dinamika njihovega upadanja pa se je nekoliko upočasnila. Odhodki so znašali 7,3 milijarde evrov oz. 25,2 odstotka več kot v istem obdobju lani.
Potem ko je imela država lani v prvih sedmih mesecih 27,4 milijona evrov proračunskega primanjkljaja, je ta letos zaradi razmer, povezanih z epidemijo covid-19, občutno večji, poroča STA.
Poleg več kot 25-odstotne rasti odhodkov, kjer so se najbolj povečevala sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferji, je na tolikšen primanjkljaj vplival tudi padec obsega prihodkov, predvsem na račun hitrega izpada davčnih prihodkov zaradi omejevalnih zakonskih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa od razglašene epidemije dalje.
Davčni prihodki so med januarjem in julijem skupaj znašali 4,2 milijarde evrov in so bili za 15,1 odstotka nižji, so danes sporočili z ministrstva za finance.
Dohodnina je bila v sedmih mesecih od primerljive lanske nižja za 16,4 odstotka in je znašala 554,1 milijona evrov. Padec je predvsem posledica ukrepov vlade, ki je davčne zavezance po razglasitvi epidemije oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti.
Davek od dohodka pravnih oseb je dosegel 403,7 milijona evrov in je bil nižji za 36 odstotkov, DDV pa je bil nižji za 13,4 odstotka in je znašal 1,9 milijarde evrov. Prihodki od pobranih trošarin so znašali 741 milijonov evrov in so bili za 14,1 odstotka nižji kot v prvih sedmih mesecih lani.
Prejeta sredstva iz EU so bila s 371,9 milijona evrov medletno nižja za 6,2 odstotka.
Med odhodki so se obveznosti za plačilo plač in prispevkov v opazovanem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani povišale za 9,1 odstotka, na 857,8 milijona evrov. To povišanje je deloma posledica učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah ter drugih stroških dela v javnem sektorju s konca 2018. Deloma pa se v tem obdobju poznajo že izplačila za dodatek za rizične razmere in za dodatek za nevarnost ter posebne obremenitve dela zaradi epidemije covid-19. Do konca julija je bilo na podlagi zahtevkov za ta namen izplačanih 152,6 milijona evrov.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so se zaradi ukrepov za ublažitev posledice epidemije povečali za 25 odstotkov, na nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov, drugi tekoči transferji (občinam, v sklade socialnega zavarovanja in v javne zavode) pa za 23,8 odstotka, na skoraj 2,5 milijarde evrov. Subvencije so se zaradi ukrepa subvencioniranja čakanja na delu povečale za 302,5 odstotka, na skoraj 1,1 milijarde evrov.
Investicijski odhodki in transferji so medtem glede na lansko sedemmesečje upadli za 11,1 odstotka, na 311,4 milijona evrov.
Izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti so znašali 538,1 milijona evrov in so bili za 5,5 odstotka nižji od primerljivih lanskih. Nižji izdatki iz tega naslova so posledica operacij državne zakladnice z upravljanjem javnega dolga.
Vplačila v proračun EU so v prvih sedmih mesecih 316,6 milijona evrov in so bila glede na isto obdobje lani nižja za 8,1 odstotka. Glavnina izdatkov se nanaša na plačila sredstev v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ki so bila nižja za 9,2 odstotka.
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je imela v prvih sedmih mesecih približno 10,4 milijarde evrov prihodkov in 12,6 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj je prav tako dosegel 2,2 milijarde evrov, še poroča STA.
2