Četrtek, 15. 4. 2021, 13.16
3 leta
Drugi tir: za devet kilometrov proge potrebujemo 13 let?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,05
Drugi tir na odseku med Črnim Kalom in Koprom gradi Kolektor CPG v sodelovanju s turškima podjetjema Yapi Merkezi in Özaltin.
"Če se spomnite vseh kritik, da slovenska država za 27 kilometrov proge potrebuje kar četrt stoletja ... Zdaj pa imamo devet kilometrov, za kar potrebujemo 13 let," opozarja Jadran Bajec.
Projektni svet za civilni nadzor drugega tira Divača-Koper vztraja pri oceni, da projekt ne poteka optimalno, poroča STA. Posamezne odločitve niso sprejete transparentno, povečujejo se zamude, zato projekt do konca leta 2025 ne bo zgrajen, opozarjajo civilni nadzorniki.
Zakaj dvotirnost?
Predsednik Jadran Bajec je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi četrtega poročila projektnega sveta izpostavil predvsem vprašanje dvotirnosti infrastrukturnega projekta, za kar je vlada leta 2017 sprejela tudi sklep. Pristojne strokovne vladne službe je po Bajčevih besedah tedaj zadolžila, naj pripravijo potrebno dokumentacijo, da bo drugi tir v bližnji prihodnosti dvotirna proga, a do danes ni nobenih resnih podlag za dvotirnost, je poudaril.
Ni lokacijskega načrta
"Ni še dopolnitev državnega lokacijskega načrta, tudi kakšnega drugega zakonskega akta, na podlagi katerega bi lahko investitor pridobil gradbeno dovoljenje, ni," je bil kritičen. "Ne samo to – tudi dela investitorja na tej pripravi dokumentacije vodi direkcija za infrastrukturo, čeprav za obstoječo progo vlogo investitorja nosi 2TDK," je še opozoril.
Glede na dokumentacijo, ki so jo prejeli civilni nadzorniki, bo sprememba lokacijskega načrta po Bajčevih besedah luč sveta ugledala šele leta 2025, progo pa naj bi zgradili do leta 2033.
Vsaj dodatnih 30 milijonov evrov?
V projektnem svetu izpostavljajo, da bi bilo v času gradnje drugega tira smotrno izvesti tudi nekatera dela za drugo progo. Ta bi po izračunih projektnega sveta nanesla do 30 milijonov evrov. Če se bodo ta dela izvajala na novo, pa bi se lahko zgodilo, da bi bil to nekajkratnik tega zneska, je opozoril Bajec.
Predimenzionirani profili predorov?
Še bolj kritičen je do vodenja projekta podpredsednik projektnega sveta Emil Milan Pintar. Prepričan je, da stanje postaja alarmantno. Pintar se je dotaknil investicijskega programa, ki ima po njegovem več napak. Med drugim so bili v njem predimenzionirani profili predorov, a so to napako predvsem na zahtevo civilnih nadzornikov nato popravili, je dejal.
Cena vodenja in nadzora projekta
Kot drugo napako je izpostavil ceno vodenja in nadzora projekta. "Če to ceno primerjate s podobnimi cenami v podobnih projektih, boste videli, da je skoraj podvojena," je dejal. Napako Pintar vidi tudi v tem, da v investicijskem programu praktično ni poglavja na temo gospodarjenja z izkopanim materialom, ampak je naveden zgolj strošek odstranitve v višini 50 milijonov evrov. "Dejstvo, da ima material, ki je vsaj treh različnih vrst, svojo ceno, je bilo zanemarjeno," je dejal.
"Čudne sprotne odločitve"
Civilne nadzornike po Pintarjevih besedah skrbi tudi način delovanja 2TDK. Ker investicijski program ni spodobna strokovna podlaga, se 2TDK čedalje večkrat znajde v situaciji, ko mora zadevo reševati s "čudnimi sprotnimi odločitvami". Kot primer je izpostavil, da se je na več razpisov javil samo en ponudnik, pa ni analize, zakaj.
Če nov investicijski program ne bo odpravil napak in reprogramiral projekta na spornih točkah, potem ne bo mogel biti solidna podlaga za nadaljevanje projekta, je prepričan podpredsednik.
