Drugi tir: referendum bo. Kdo bo moral oditi in zakaj slavi Janša?

"Uspelo nam je. Imamo že več kot 38 tisoč podpisov. Le še vprašanje ur je, kdaj bo skupno število preseglo predpisanih 40 tisoč. Referendum o zakonu o drugem tiru bo!" je danes za Siol.net potrdil Vili Kovačič, predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo, ki s podporo SDS, nekaterih drugih opozicijskih strank in združenj zbira podpise za referendum.

Ko se Janša odloči, pridejo tudi podpisi

Še konec maja je pobudnikom kazalo slabo, saj so do takrat zbrali manj kot 10 tisoč podpisov. 

Miro Cerar, predsednik vlade Foto: Matej Leskovšek V naslednjih dneh je ta številka začela strmo rasti. Najbolj po zaslugi okrepljenih aktivnosti SDS, ki je po vseh večjih mestih postavila stojnice. Že do konca tedna je število podpisov preseglo 35 tisoč. "Do 22. junija, ko se izteče rok za zbiranje, želimo imeti vsaj pet ali deset tisoč podpisov več kot 40 tisoč. Ne želimo si nobenih presenečenj," je poudaril Kovačič.

Zdaj so nasprotniki zakona očitno na poti do pomembne etapne zmage. Že samo dejstvo, da referendum bo, bi lahko močno vplivalo na politična in druga razmerja znotraj vlade Mira Cerarja. Kakšne utegnejo biti konkretne posledice?

Preberite še:

-> Kako je Janša speljal Cerarja na slepi tir
-> Finančna ministrica, ki ne razume boja proti hrvaškim bankam

1.  Denarja za drugi tir (spet) ni, zato …

Finančna konstrukcija projekta je spet v zraku. Ključno vprašanje je, ali bo ministrstvo za infrastrukturo tudi po tem, ko bodo Kovačič in preostali podporniki podpise prinesli v državni zbor, vseeno oddalo prijavo na julijski razpis za pridobitev evropskega denarja z mešanjem finančnih virov (Blending Call v angl.). 

Za nasprotnike zakona o drugem tiru dileme ni. Že samo dejstvo, da referendum bo, po njihovem mnenju pomeni, da se ministrstvo na razpis ne sme prijaviti.

A viri blizu ministrstva, ki ga vodi Peter Gašperšič, te možnosti še vedno ne izključujejo. V Bruselj naj bi tako poslali prijavo z odložnim pogojem, v katerem bi Evropski komisiji pojasnili, da je predlagana finančna konstrukcija projekta drugi tir odvisna od sprejetja zakona. Ta še ni padel, ocenjujejo na ministrstvu. To se bi namreč zgodilo le, če bi:

-  proti zakonu na referendumu glasovala večina volivcev in 

-  če bi hkrati "proti" na glasovnici obkrožila vsaj petina vseh volivcev, torej približno 342 tisoč ljudi.

Toda v vsakem primeru se bodo pri Gašperšiču znašli v začaranem krogu. Razpis namreč predvideva mešane vire. Teh z zamikom začetka veljavnosti zakona, ki natančno opredeljuje vlogo Madžarske pri projektu, v resnici ne bo, čeprav je namestnik madžarskega ministra za trgovino prav danes v Ljubljano prinesel pismo podpore Budimpešte k prijavi na razpis. 

Tako se postavlja vprašanje, ali ima Slovenija tudi ob "popravljeni" prijavi po veljavnih kriterijih sploh možnosti za uspeh na razpisu. Na ministrstvu so računali, da bi na njem pridobili od 100 do 200 milijonov evrov sredstev. Enak razpis bodo v Bruslju izpeljali tudi jeseni, a bodo na njem delili le denar, ki ga ne bodo razdelili poleti. 

Na pojasnila ministrstva še čakamo. 

2.  … ga bodo iskali v proračunu

Pričakovati je, da se bodo v času referendumske kampanje okrepili pozivi, naj projekt drugi tir v celoti financira država. Temu že od leta 2014 odločno nasprotuje ministrstvo za finance. Nekdanji minister Dušan Mramor je ves čas opozarjal, da si država ne more privoščiti gradnje drugega tira na način, kot je predviden. 

Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance Foto: Ana Kovač Na tej "liniji" naj bi vztrajala tudi njegova naslednica Mateja Vraničar Erman. A njena težava je politična šibkost. Vlada jo je "povozila" tudi pri odločitvi, da ustavi prodajo Nove Ljubljanske banke (NLB), čemur je ministrica nasprotovala. 

Ne gre prezreti, da se k izključno javnemu financiranju projekta že nekaj časa vse bolj nagibajo v SD, do zakona o drugem tiru pa so bili kritični tudi v DeSUS.

3.  Kdo bo odstopil in kdo bo moral oditi?

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, zdaj zaposlen v projektnem podjetju za gradnjo drugega tira 2TDK, je že pred časom napovedal, da bo v primeru referenduma zapustil položaj.

"Moje nadaljnje sodelovanje pri projektu je odvisno od tega, ali bodo ustvarjeni pogoji za to, da bomo lahko prešli v etapo izvedbe projekta. Še vedno ocenjujem, da je to mogoče. Če tega ne bo, ne bom izgubljal časa in se bom poslovil. Če bo referendum razpisan in če bo zbranih 40 tisoč podpisov do konca junija, to ne glede na izid referenduma pomeni, da se projekt po predlaganem konceptu ne more več uspešno realizirati," je sredi maja za Siol.net dejal Dragonja.

Foto: Luka Koper Pričakovati je, da bo na tnalu pobudnikov referenduma, opozicije in dela koalicije ponovno minister Gašperšič. Na "vižo", da je odgovoren za zastoj pri projektu drugi tir, ker naj bi pripravil slab zakon, bi utegnili zaigrati tudi v strankah SD in DeSUS, čeprav so njuni poslanci zakon večinoma podprli. Minister za pojasnila ni dosegljiv. 

Pri tem bo zanimivo videti, kakšen bo odziv predsednika vlade Mira Cerarja. Medtem ko je še maja poudarjal, da "do referenduma ne sme priti", je vodenje projekta drugi tir iz Gašperšičevih rok dejansko predal državnemu sekretarju Juretu Lebnu, ki je bil zanj že pred tem odgovoren tudi v Stranki modernega centra (SMC). 

Če je torej Cerar res pripravljen žrtvovati Gašperšiča, bi moral enako storiti tudi z Lebnom, česar pa zelo verjetno ne bo storil. 

4.  Bo zavezništvo Cerar-Popovič zdržalo?

Še v začetku maja je župan Mestne občine Koper Boris Popovič odločno nasprotoval zakonu o drugem tiru in imel pomembno vlogo pri vetu, ki ga je nanj izglasoval državni svet. 

V začetku tega meseca je po sestanku s Cerarjem ploščo obrnil. Začel je poudarjati, da referenduma ne podpira. V ozadju naj bi bil dogovor o obračunu s skupnim sovražnikom: upravo in nadzornim svetom Luke Koper. Špekuliralo se je celo, da bi lahko Popovič pod mizo predlagal še kakšnega dodatnega člana nadzornega sveta Luke Koper, ne le enega, kot to dovoljuje krovni akt družbe. Skupščina Luke Koper bo 30. junija.

Janez Janša, prvak SDS Foto: Bojan Puhek A takšen dogovor bi bil lahko zdaj vprašljiv. Popovičev umik očitno ni preprečil referenduma. Ključno vprašanje torej je, ali se morebitni dogovor nanaša tudi na druge stvari, ki jih lahko državi ponudi Popovič, recimo soglasje za širitev prvega pomola v koprskem pristanišču. 

5.  Janša dobiva veter v jadra

Kar je morda najpomembneje, zbiranje podpisov je bila predvolilna demonstracija mobilizacijske moči SDS in dokončna "vojna napoved" tej vladi. 

V tem se skriva tudi sporočilo preostalim strankam desne sredine, ki so se pri zgodbi o drugem tiru spet usedle na vlak prvaka SDS. S tem pomagajo utrjevati očitno še vedno nesporni primat Janeza Janše na tem političnem polu.