Torek, 29. 7. 2014, 14.32
7 let, 9 mesecev
Drastičnih podražitev nafte kljub sankcijam ni pričakovati
Veleposlaniki držav članic pri EU so dosegli politični dogovor o svežnju sankcij proti Rusiji na finančnem, obrambnem in energetskem področju. Po navedbah virov v Bruslju naj bi te ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23 milijard, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode.
Evropska komisija tako pričakuje, da bo Unija na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov. Na izgube se pripravlja tudi največje evropsko gospodarstvo, Nemčija. Sankcije bi lahko ogrozile okoli 350.000 nemških delovnih mest. Več držav EU zato skrbi, da se bodo zaradi tega znova potopile v recesijo.
"Nadaljnje odnose EU in ZDA z Rusijo je zelo težko napovedati, saj so odvisni predvsem od Putina in ruske politike. Putin je v zelo neugodni situaciji, saj je v očeh zahodne javnosti odgovoren za barbarsko dejanje, kar ovira ruske poslovne interese na Zahodu. Putinu in ruskemu gospodarstvu ni v interesu globalna izolacija, zato bo moral politično modro odigrati izhod iz trenutne situacije, zadostiti globalni standardom človekovih pravic, hkrati pa ne oslabiti svoje pozicije na domačem političnem prostoru," ocenjuje Tine Kračun iz ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR).
Za 159-litrski sod teksaške nafte s septembrsko dobavo je bilo včeraj na borzi v New Yorku potrebno odšteti 102 dolarja, v Londonu pa so se septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile na 108 dolarjev.
"Posledice sankcij ZDA in EU proti Rusiji bosta čutili obe strani. Če bo Rusiji onemogočen izvoz nafte, kot drugi največji izvoznici nafte, bo to zagotovo vplivalo na ceno nafte, težko pa je napovedati, v kakšnem obsegu. OPEC bi to lahko izkoristil za zvišanje cen. Mediji in strokovnjaki, katerih stališča so blizu uradnim stališčem Moskve, napovedujejo dvig cene tudi do 200 dolarjev na sodček. Glede na izvor teh analiz je pri njihovem razumevanju potrebno biti previden, saj gre verjetno tudi za preventivne grožnje uradne Moskve, ki so izrečene prek proksijev," špekulacije o dvigu cen komentira direktor ISR Kračun.
"Ceno nafte ne določajo njeni proizvajalci, temveč jo v ozadju določajo veliki igralci. Proizvodna cena nafte z vsemi raziskavami vred znaša največ 35 dolarjev na sodček, razliko do tržne cene pa poberejo lastniki naftnih družb in rafinerij. Cena je tako predvsem odvisna od situacije na finančnih trgih. Veliki igralci v ozadju se igrajo z malimi potrošniki," pojasnjuje Novak.
To potrjuje tudi današnja objava poslovnih rezultatov britanskega energetskega velikana BP, ki ima med drugim v lasti skoraj petino ruskega naftnega giganta Rosneft. BP je v letošnjem drugem četrtletju vknjižil 2,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je kar 65 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ta je po besedah izvršnega direktorja Boba Dudleyja poskočil predvsem na račun visokih cen nafte in opozoril, da bi morebitne nadaljnje sankcije zoper Rusijo poslabšale poslovanje podjetja.
Z njim se strinja tudi Kračun, ki pravi, da verjetnost naraščanja cen nafte v prihodnjih tednih obstaja in lahko povzroča dodatne stroške gospodarstvu. "Bi pa bilo izjemno presenetljivo, če bi prišlo do drastičnega dviga. Gospodarstvo je v globalnem kontekstu trenutno v velikem porastu, zato ga lahko višja cena nafte upočasni. Posledice lahko slovensko gospodarstvo občuti predvsem pri izvozu," zaključi Kračun.
Iz največje slovenske naftne družbe Petrol so nam odgovorili, da ne želijo odgovarjati na globalna vprašanja, saj nafto ne kupujejo neposredno na ruskem trgu, temveč v sredozemskih rafinerijah. Strinjajo pa se, da bo to posredno rezultiralo v končni ceni naftnih derivatov pri nas.