David Kos

Torek,
29. 7. 2014,
14.32

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

sankcije Rusija

Torek, 29. 7. 2014, 14.32

7 let, 9 mesecev

Drastičnih podražitev nafte kljub sankcijam ni pričakovati

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Rusija je pomembna zunanjetrgovinska partnerica članic EU, zato bi lahko zaostritev sankcij prizadela evrsko gospodarstvo in podražila nafto. A drastičnega preobrata ni pričakovati.

Veleposlaniki držav članic pri EU so dosegli politični dogovor o svežnju sankcij proti Rusiji na finančnem, obrambnem in energetskem področju. Po navedbah virov v Bruslju naj bi te ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23 milijard, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode.

Povračilni ukrepi Rusije bi povzročili več škode kot sankcije same A po drugi strani bodo načrtovani kazenski ukrepi, ki naj bi Rusijo doleteli zaradi njene podpore proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine, zaboleli tudi EU samo. Škodo Uniji naj bi ne povzročile toliko sankcije same po sebi, ampak predvsem povračilni ukrepi, ki jih bo skoraj zagotovo uvedla Rusija.

Evropska komisija tako pričakuje, da bo Unija na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov. Na izgube se pripravlja tudi največje evropsko gospodarstvo, Nemčija. Sankcije bi lahko ogrozile okoli 350.000 nemških delovnih mest. Več držav EU zato skrbi, da se bodo zaradi tega znova potopile v recesijo.

"Nadaljnje odnose EU in ZDA z Rusijo je zelo težko napovedati, saj so odvisni predvsem od Putina in ruske politike. Putin je v zelo neugodni situaciji, saj je v očeh zahodne javnosti odgovoren za barbarsko dejanje, kar ovira ruske poslovne interese na Zahodu. Putinu in ruskemu gospodarstvu ni v interesu globalna izolacija, zato bo moral politično modro odigrati izhod iz trenutne situacije, zadostiti globalni standardom človekovih pravic, hkrati pa ne oslabiti svoje pozicije na domačem političnem prostoru," ocenjuje Tine Kračun iz ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR).

Revolucije pri ceni nafte ni pričakovati Cene nafte so trenutno zelo labilne, vendar ne samo zaradi ukrajinske krize, temveč tudi zaradi samozadostnosti ZDA z nafto in s tem manjšim povpraševanjem. "Velikih sprememb v ceni nafte v tem trenutku ni pričakovati. Možna so sicer nihanja v višini 10 dolarjev na sod, kakšne večje revolucije pa ni pričakovati," je prepričan slovenski strokovnjak za energetiko Peter Novak.

Za 159-litrski sod teksaške nafte s septembrsko dobavo je bilo včeraj na borzi v New Yorku potrebno odšteti 102 dolarja, v Londonu pa so se septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile na 108 dolarjev.

"Posledice sankcij ZDA in EU proti Rusiji bosta čutili obe strani. Če bo Rusiji onemogočen izvoz nafte, kot drugi največji izvoznici nafte, bo to zagotovo vplivalo na ceno nafte, težko pa je napovedati, v kakšnem obsegu. OPEC bi to lahko izkoristil za zvišanje cen. Mediji in strokovnjaki, katerih stališča so blizu uradnim stališčem Moskve, napovedujejo dvig cene tudi do 200 dolarjev na sodček. Glede na izvor teh analiz je pri njihovem razumevanju potrebno biti previden, saj gre verjetno tudi za preventivne grožnje uradne Moskve, ki so izrečene prek proksijev," špekulacije o dvigu cen komentira direktor ISR Kračun.

Igra mačke z mišjo Svetovne zaloge nafte so po Novakovih besedah dovolj velike, da tudi v primeru sankcij proti Rusiji in z njimi povezane blokade ruske nafte z oskrbo ne bo težav. "Morebiten primanjkljaj črnega zlata bi lahko na primer nadoknadila Savdska Arabija. Nafte je dovolj, pa tudi industrijska proizvodnja ni na najvišjih obratih," ocenjuje Novak.

"Ceno nafte ne določajo njeni proizvajalci, temveč jo v ozadju določajo veliki igralci. Proizvodna cena nafte z vsemi raziskavami vred znaša največ 35 dolarjev na sodček, razliko do tržne cene pa poberejo lastniki naftnih družb in rafinerij. Cena je tako predvsem odvisna od situacije na finančnih trgih. Veliki igralci v ozadju se igrajo z malimi potrošniki," pojasnjuje Novak.

To potrjuje tudi današnja objava poslovnih rezultatov britanskega energetskega velikana BP, ki ima med drugim v lasti skoraj petino ruskega naftnega giganta Rosneft. BP je v letošnjem drugem četrtletju vknjižil 2,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je kar 65 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ta je po besedah izvršnega direktorja Boba Dudleyja poskočil predvsem na račun visokih cen nafte in opozoril, da bi morebitne nadaljnje sankcije zoper Rusijo poslabšale poslovanje podjetja.

Bolj kot nafta je problematičen plin Upada globalne gospodarske rasti po Novakovih besedah ni pričakovati. Nekoliko bolj zapletena zgodba pa je možna, če bi Rusija kot povračilni ukrep zaprla plinovode, saj je evropska industrija močno odvisna od zemeljskega plina. A tudi pri ceni tega energenta Novak ne verjame v drastične spremembe.

Z njim se strinja tudi Kračun, ki pravi, da verjetnost naraščanja cen nafte v prihodnjih tednih obstaja in lahko povzroča dodatne stroške gospodarstvu. "Bi pa bilo izjemno presenetljivo, če bi prišlo do drastičnega dviga. Gospodarstvo je v globalnem kontekstu trenutno v velikem porastu, zato ga lahko višja cena nafte upočasni. Posledice lahko slovensko gospodarstvo občuti predvsem pri izvozu," zaključi Kračun.

Iz največje slovenske naftne družbe Petrol so nam odgovorili, da ne želijo odgovarjati na globalna vprašanja, saj nafto ne kupujejo neposredno na ruskem trgu, temveč v sredozemskih rafinerijah. Strinjajo pa se, da bo to posredno rezultiralo v končni ceni naftnih derivatov pri nas.