Dokumenti, ki razkrivajo nevarna razmerja v slovenski banki

Za Hranilnico Lon, drugo najmanjšo bančno ustanovo pri nas, se je lani vnel lastniški boj, iz katerega je kot zmagovalec izšel irski finančni sklad Kylin Prime Group, ta domnevno upravlja denar azijskih vlagateljev. V Sloveniji ga zastopa znani odvetnik Miro Senica. Novi večinski lastnik Lona zdaj že devet mesecev čaka na dovoljenje Banke Slovenije za prevzem hranilnice. Postopek, ki po zakonu o bančništvu ne bi smel trajati dlje kot dva meseca, se je namreč zavlekel, saj je Banka Slovenije zahtevala več dopolnitev vloge.

V boju za Lon, v katerem sta imela ključno vlogo uprava in nadzorni svet hranilnice, so bila očitno dovoljena vsa sredstva. Dokumenti, ki smo jih dobili na vpogled v uredništvu Siol.net, namreč razkrivajo naslednje.

1. Incestne odnose med nadzornim svetom in upravo Hranilnice Lon. Čeprav bi moral prvi nadzirati delo uprave, je njen predsednik Jaka Vadnjal kar sam aktivno iskal novega člana nadzornega sveta.
2. Da sta Vadnjal in prvi nadzornik Janko Medja pred skupščino delničarjev skupaj pripravljala obrambo pred lastniki, ki sta jih videla kot sovražne. Sama sta imela ključno vlogo pri oblikovanju tabora lastnikov, ki ju je ubranil pred zamenjavo.
3. Da sta skupaj izrazito favorizirala enega od lastnikov, s tem pa irskemu skladu tlakovala pot do večinskega deleža v Lonu. Tega je med čakanjem na dovoljenje Banke Slovenije začasno prenesel na več manjših lastnikov, med njimi na podjetja, ki jih lastniško obvladujeta ljubljanski kralj betona Rok Furlan in poslovnež Tomaž Stopar. Oba sta se v začetku februarja znašla v preiskavi zaradi suma delovanja v hudodelski združbi, ki naj bi utajevala davke z uvozom in preprodajo avtomobilov visokega cenovnega razreda. Kriminaliste naj bi zanimalo, ali sta denar iz domnevno nezakonitih poslov vložila v lastniške deleže v Lonu.

Novice Razkrivamo, kateri posli so združili Roka Furlana in Mira Senico

Kaj je narobe z incestom uprave in nadzornikov

Neodvisnost nadzornega sveta v razmerju do uprave je temelj sodobnega korporativnega upravljanja, saj so njegovi člani odgovorni lastnikom. Prav tako gre pri tesni prepletenosti nadzornikov in uprave za prakso, ki bi lahko bila v nasprotju s zakonom o bančništvu. Ta namreč kot eno od ključnih dolžnosti članov nadzornih svetov določa ravnanje v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov.

Nakupe delnic Lona je urejal odvetnik Miro Senica, v zadnjih mesecih ključni igralec v dogajanju v Lonu. Foto: STA , Za to prepletenostjo bi se lahko skrivale tudi osebne koristi. Janko Medja, ki je imel ključno vlogo pri branjenju uprave Lona, je konec lanskega leta zapustil Joca Pečečnika kot direktor njegovega podjetja Elektronček in prevzel vodenje mednarodnega zagonskega podjetja Leanpay s sedežem v Veliki Britaniji, ki trži tehnologijo za spletno obročno nakupovanje. Partnerja za prodor v regiji je našel kar v Lonu, ki sponzorira nekatere njihove akcije. Pri Lonu ima odprte tudi bančne račune.

Medja je v nadzorni svet Lona prišel na pobudo Banke Slovenije. Lonu naj bi pomagal pri sanaciji finančnega stanja in stabilizaciji lastništva. Medja je sicer še vedno predsednik nadzornega sveta Lona, v katerem sedijo še nekdanji predsednik vlade Anton Rop, nekdanji direktor Steklarne Rogaška Robert Ličen in nekdanji dolgoletni tajnik Nove KBM Miha Šlamberger.

Novice Miru Senici dobro kaže: nič več ravsa med lastniki banke

"Bolj važen je števec naših"

Kot je znano, se je boj za Lon razvnel v začetku lanskega leta, ko so se lastniki hranilnice razdelili v dva tabora. Na eni strani je bila skupina delničarjev, v kateri je imel najpomembnejšo vlogo lastnik Koloseja Sergej Racman. Ti so že pred tem opozarjali na slabe poslovne rezultate in domnevne nepravilnosti v hranilnici. Na drugi strani so bili delničarji, ki so podpirali upravo Lona.

O usodi Vadnjala in Medje je tako maja 2018 odločala skupščina delničarjev. Na njenem dnevnem redu sta bili dve ključni točki: imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal posle uprave Lona, in odpoklic naveze Medja-Ličen. Za prevzem nadzornega sveta bi Racman in preostali delničarji potrebovali 75 odstotkov glasov.

Kylin je dosegel dogovor o odkupu več kot 50 odstotkov delnic Lona, med drugim s finančnikom Sergejem Racmanom (na fotografiji), igralničarjem Jožetom Kojcem in še nekaterimi drugimi domačimi poslovneži. Foto: STA , O tem, kako sta se Vadnjal in Medja bala za svoja položaja, pričajo dokumenti. V tednih pred skupščino Lona sta preigravala scenarije, ali in kako je mogoče premagati nasprotni tabor. Seštevala sta glasove. "Bolj važen je števec naših :) mora biti nad 50 % na skupščini," je v enem od dokumentov sporočil Medja. Dva od pomembnejših delničarjev je označil za "štromarja". Skupino delničarjev na čelu z znanim slovenskim poslovnežem Otmarjem Zornom, ki je obvladovala od 20 do 30 odstotkov Lona, sta poimenovala kot "old boyse".

Novice Boj za oblast v hranilnici: Banka Slovenije na pomoč pošilja detektive

"On je dovolj nor. Verjamem, da bo 'špilal' z nami"

Skupaj sta izbirala celo bodoče člane nadzornega sveta. O Andreju Baričiču, sicer nekdanjem direktorju UKC Ljubljana, je bil Vadnjal prepričan, da "je dovolj nor, a tudi dovolj neodvisen, da bi se ga upal poklicati in verjamem, da bi 'špilal' z nami". V nadaljevanju sta se spraševala, "ali je Robert (Ličen, član nadzornega sveta, op. a.) obveščen" o dogajanju in "ali ima morda on kakšnega asa v rokavu". "Zvečer sem dosegljiv, če bo treba snovati kakšne zarote," je ob neki priložnosti Medji sporočil Vadnjal.

Vadnjal je še pred skupščino Medji naročil, naj javno pove, da je izredna revizija poslovanja nepotrebna, razkrivajo dokumenti. "Upam, da bodo 'naši' podprli tudi predlog izredne revizije, da prihranimo enih 50 jurjev," je malo pozneje sporočil Medja. Vadnjal ga je prosil tudi, naj na nadzornem svetu, ki je bil takrat razklan na dva dela, izpelje preglasovanje.

Pri njuni obrambi je Vadnjalu in Medji pomagala tudi Banka Slovenije. Dokumenti razkrivajo, da je Medja prvega moža uprave Lona obvestil o pismu, s katerim je Banka Slovenije trem podjetjem v lasti Sergeja Racmana glasovalne pravice omejila na deset odstotkov, čeprav ta informacija takrat še ni bila javna.

Še enkrat je treba spomniti, da je Medja v Lon za predsednika nadzornega sveta prišel na pobudo Banke Slovenije. Ta je julija lani, torej dva meseca po skupščini Lona, izdala odločbo, v kateri je Racmanu in drugim delničarjem očitala usklajeno delovanje. Na voljo jim je dala en dan, da prodajo delnice in lastniški delež v Lonu zmanjšajo pod deset odstotkov. Ker tega niso storili, jim je odvzela glasovalne pravice.

Foto: Matej Leskovšek

Zmaga s pomočjo Banke Slovenije

Na koncu je Medji in Vadnjalu uspelo. Racmanovemu taboru je namreč za prevzem Lona zmanjkalo glasov. Na skupščini so jih zbrali "le" 68 odstotkov, torej manj od 75-odstotnega praga, ki so ga potrebovali za odpoklic nadzornega sveta.

Kmalu zatem je v lastništvo Lona z vplačilom dodatnega kapitala prišel Kylin Prime Group. Medtem ko je Banka Slovenije (upravičeno ali ne) ukrepala proti Racmanu, pa je pri nasprotnem taboru zamižala, ko je Kylin Prime Group presegal zakonski prag desetih odstotkov lastništva. Na Banki Slovenije postopkov, ki so v teku, ne komentirajo. Ali imajo novi lastniki težave pri dokazovanju izvora več kot desetmilijonske kupnine za nakup Lona, ni znano. Nihče od vpletenih tega ni bil pripravljen komentirati.

Na Vadnjala smo se obrnili tudi za komentar dogajanja v dneh pred lansko odločilno skupščino delničarjev, ko sta skupaj z Medjo organizirala skupino delničarjev, ki bi podprla njuna stališča. Odvrnil je, da o tem ne ve nič. Se je pa spomnil, da je Banka Slovenije pri (Racmanovi, op.p.) skupini delničarjev ugotovila usklajeno delovanje in ji odvzela glasovalne pravice. "Z gospodom Medjo sva po mojem videnju v korektnih poslovnih odnosih," je povedal Vadnjal.

Medje nam za pojasnila ni uspelo priklicati. Ali bo Banka Slovenije ukrepala na podlagi naših današnjih razkritij, bo jasno že v prihodnjih dneh in tednih.