"Davčna obremenitev dela je previsoka za stanje slovenskega gospodarstva"

"Davčna obremenitev dela je absolutno, vsaj 20 odstotkov previsoka za trenutno stanje slovenskega gospodarstva. Zaradi visokih davkov in prispevkov smo v primerjavi z drugimi državami, s katerimi se bojujemo za iste trge, nekonkurenčni," opozarja predsednik uprave Kovinoplastike Lož Peter Nelec. Zaradi visokih davkov so poleg višjih stroškov delodajalca po njegovih besedah nižje tudi neto plače, kar pomeni, da imajo zaradi tega večje težave s sindikati.

"Eden od glavnih razlogov, da je gospodarstvo izgubilo sto tisoč delovnih mest" Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je previsoka obdavčitev dela eden od glavnih razlogov, da je gospodarstvo od leta 2008 izgubilo kar sto tisoč delovnih mest. Pri tem opozarjajo zlasti na previsoke prispevke za socialno varnost, dodatke za malico in prevoz in na to, da je Slovenija ena izmed redkih držav na svetu, ki nimajo socialne kapice (oprostitve plačevanja prispevkov za socialno varnost nad določeno ravnjo prihodkov), piše Igor Dernovšek v današnjem Dnevniku.

Izrazito nizko obdavčen kapital Toda pred kratkim objavljeni podatki "Taxation trends in the European Union" za leto 2012 kažejo, da pri tem precej pretiravajo, saj je obdavčitev dela v Sloveniji celo nekoliko pod evropskim povprečjem, tako po deležu obdavčitve v BDP kot po davčni stopnji. Bistveno bolj kot delo je pri nas obdavčena poraba, pri čemer še nista upoštevana lanski dvig DDV in visok porast trošarin, ki je za petino nad povprečjem EU in nas uvršča v evropski vrh. Po drugi strani je pri nas izrazito nizko obdavčen kapital – več kot dvakrat manj od evropskega povprečja. Manjši delež davkov na kapital v vseh davčnih prihodkih ima le neoliberalni evropski poskusni zajec Grčija.

"Previdno pri primerjavah s tujino" svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković priznava, da je v Sloveniji davek na kapital "res nizek", vendar naj bi po njegovem z višjo obremenitvijo odgnali še tiste redke tuje vlagatelje. Tuje naložbe v Sloveniji pomenijo le 33 odstotkov BDP, medtem ko znaša povprečje EU skoraj 50 odstotkov. Glede obdavčitve dela pa Novković poudarja, da je treba biti pri primerjavah s tujino previden. "Slovenija po dodani vrednosti na zaposlenega bistveno zaostaja za Avstrijo, kar pomeni, da glede na skupni strošek delodajalca ostane v podjetjih bistveno manj denarja za razvoj."

"Ko bi se vrednost tujih naložb zvišala, bi lahko znižali davek na kapital" Po mnenju GZS bi bilo najbolj smiselno najprej uvesti kombinacijo različnih davčnih ukrepov in najprej "kot dodatno vabo za nove naložbe" obdržati nizko obdavčitev kapitala. "Ko bi se vrednost tujih naložb, ki bi prinesle v Slovenijo tudi nova delovna mesta, zvišala precej nad povprečje EU, bi lahko znižali tudi davek na kapital," predlaga Novković.

Da obdavčitev dela v Sloveniji očitno ni tako zelo problematična, kaže tudi nedavni sestanek finančnih ministrov držav v območju evra. Ob mnenju, da je davčna obremenitev dela v evrskem območju med najvišjimi na svetu, so namreč priporočilo, naj zrahljajo davčni primež, naslovili na kar 11 članic (Avstrijo, Belgijo, Estonijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Latvijo, Luksemburg, Nizozemsko, Portugalsko in Španijo), ne pa tudi na Slovenijo. Zmanjšanje obdavčitve dela bi morale omenjene države po mnenju Evropske komisije nadomestiti z dodatnimi rezi izdatkov in s prerazporeditvijo davčne obremenitve na nepremičnine in okoljske davke, še zlasti pa na porabo.