Ponedeljek, 12. 8. 2019, 4.02
5 let, 3 mesece
"Če Kemis izgubi kapacitete v tujih sežigalnicah, jih izgubi Slovenija"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,59
34
Zaprtje Kemisa, ki je po mnenju gradbene inšpekcije po požaru leta 2017 na črno obnavljal sinjegoriški obrat, pomeni, da imamo težavo z nevarnimi odpadki.
Kemis, ki je prejšnji teden zaradi inšpekcijske odločbe o črni gradnji zaprl vrata, je vsaj za nekatere skupine nevarnih odpadkov edini, ki jih lahko odvaža. Poleg tega ima rezervirane kapacitete v tujih sežigalnicah, ki pa imajo veliko povpraševanja. "Če Kemis izgubi te kapacitete, jih izgubi Slovenija, torej odpadkov ne bomo imeli kam voziti," pravi direktor Kemisa Boštjan Šimenc.
Ko je pred dvema letoma po obsežnem požaru Kemis zaprl vrata obrata v Sinji Gorici pri Vrhniki, je vseeno ohranil del dejavnosti, in sicer tako, da so tovornjake z odpadki vozili neposredno od naročnikov na uničenje v tujino.
"Takrat smo na tak način, z neposrednim izvozom, izpolnili 30 odstotkov naročil," pravi direktor podjetja v lasti Gorenja Boštjan Šimenc.
Aprila lani so nato prenovljeni - in po lastnih navedbah varnostno nadgrajeni - obrat spet odprli. Škoda zaradi požara in enoletne ohromljene dejavnosti je bila ogromna: zavarovalnica Generali jim je izplačala dobre štiri milijone evrov zavarovalnine, v ta znesek pa verjetno ni vštet (celoten) izpad prihodkov.
Letos v začetku leta so se vrnili na raven poslovanja iz časa pred požarom, a pred tedni je prišel nov udarec, tokrat gradbenega inšpektorata. Sanacija objekta po požaru je bila črna gradnja. Dejavnost morajo ustaviti, objekt porušiti, jim nalaga odločba.
Del zaposlenih že ta teden na prisilni dopust?
Na ograji podjetja tako danes visi znak "zaprto".
"Obrat v Sinji Gorici je zaprt za sprejem odpadkov. Izvajamo pa še odvoz odpadkov, ki smo jih imeli na zalogi pred izdano inšpekcijsko odločbo. Nekatere odpadke odvažamo neposredno od naročnikov do odstranjevalcev v Sloveniji ali tujini. Za tujino pa imamo le nekaj aktivnih dovoljenj, ki se bodo iztekla v prihodnjem mesecu," pravi Šimenc.
Ko bodo naročila, za katera imajo dovoljenja, izpolnili, bodo morali dejavnost ustaviti. Že ta teden bodo morda morali vsaj del od okrog 40 zaposlenih poslati na prisilni dopust.
"Letos smo prvič po požaru spet začeli poslovati pozitivno, zaustavitev dejavnosti pa nas bo spet pahnila v rdeče."
Kot kaže, pa še niso vrgli puške v koruzo, saj v Kemisu po besedah Šimenca preučujejo pravne možnosti, ki bi jim omogočile ponovno vzpostavitev poslovanja. Katere so, ne izda. Za pritožbo na inšpekcijsko odločbo ima podjetje sicer 15 dni časa.
Podjetja in deponije imajo omejene skladiščne kapacitete za nevarne odpadke, zato je pomemben čim hitrejši odvoz v tujino. A ministrstvo za okolje praviloma potrebuje veliko časa za izdajo dovoljenj za izvoz.
Za nekatere naročnike je nepogrešljiv
Ustavitev Kemisa pomeni, da ima Slovenija težave z nevarnimi odpadki. Kemis je namreč eden od dveh večjih zbiralcev nevarnih odpadkov (drugi je Saubermacher), za nekatere skupine odpadkov pa celo edini.
"Kemis je samo v prvem polletju odvozil 13 tisoč ton odpadkov. Iz posameznih podjetij odpeljemo po tri tovornjake s prikolico odpadkov tedensko. Vsaj za nekatere vrste odpadkov, na primer za plin v jeklenkah in freone, ni nobenega drugega odjemalca. Pri nekaterih drugih skupinah pa je le nekaj drugih izvajalcev, kar pomeni, da se bodo stroški odvoza zvišali, v najslabšem primeru pa bodo ti ostajali v podjetjih," o posledicah za trg pove Šimenc.
Pred dvema letoma trg doživel kolaps
Ko je pred dvema letoma Kemis zaprl vrata, se je izkazalo, da:
- je na trgu le malo podjetij s to dejavnostjo in da nobeno nima tako širokega spektra dovoljenj,
- je težava počasno izdajanje dovoljenj za odvoz odpadkov na sežig v tujino.
Posledično je trg doživel kolaps. Manjša podjetja za ravnanje z odpadki niso mogla prevzeti Kemisovih količin, marsikatero podjetje je odpadke kopičilo do Kemisovega ponovnega odprtja.
Zbornico komunalnega gospodarstva skrbi, da se bo zgodba ponovila. "Pred dvema letoma smo situacijo reševali, dokler ni Kemis začel ponovno delati. Šele takrat se je zadeva sanirala in smo izpraznili skladišča," je za STA dejal direktor zbornice Sebastijan Zupanc.
Fotografija je simbolična.
UKC Ljubljana izvedel iz medijev
Eden večjih naročnikov Kemisa je UKC Ljubljana, kjer je vrhniško podjetje letos prevzelo nekaj manj kot 11 ton odpadkov. Več kot polovico odpadkov so predstavljale odpadne kemikalije.
Kemis jih očitno o zaprtju (še) ni obvestil. "Informacije o stanju v Kemisu smo prebrali v medijih, o dogodku nismo bili uradno obveščeni," pravijo v UKC. Dodajajo pa, da se zadevajo "občutljive problematike" in da jo bodo pozorno spremljali.
Spomnimo, ko je Kemis zaprl obrat leta 2017, je kemikalije prevzelo podjetje Retal. V podjetju niso bili dosegljivi za odgovor na vprašanje, ali lahko zdaj spet "vskočijo" in prevzamejo odpadke. Imajo pa danes po naših informacijah podjetja v panogi nasploh manj prostih kapacitet kot pred dvema letoma.
Kemis ima dostop do kapacitet v tujih sežigalnicah zaradi dolgoletnih poslovnih odnosov. Novinci v panogi bi jih le stežka dobili, meni Šimenc.
Ozko grlo so tuje sežigalnice
Iz petkove izjave ministra Simona Zajca ni videti, da bi ta imel konkreten predlog rešitev za težavo zastoja v verigi odvoza nevarnih odpadkov po zaprtju Kemisa. So pa na ministrstvu napovedali iskanje "skupne rešitve" s podjetji za ravnanje z odpadki.
Poleg Kemisa večje količine nevarnih odpadkov zbira le še Saubermacher, ki ima deponijo v Kidričevem, manjše količine prevzemata še podjetji Ekol in Ekologija. Direktor Saubermacherja Robert Čajič je za STA že opozoril, da je možnost prevzema Kemisovih naročnikov odvisna predvsem od možnosti zagotovitve dodatnih zmogljivosti v tujini.
Prav to kot eno največjih tveganj izpostavlja tudi Šimenc. "Ti obrati imajo veliko povpraševanja, naše odpadke pa redno prevzemajo zaradi dolgoletnih dobrih poslovnih odnosov," pravi in napoveduje: "Če bi Kemisova dejavnost obstala za na primer pol leta, pa nas ne bodo čakali. In če Kemis izgubi te kapacitete, jih izgubi Slovenija, torej odpadkov ne bomo imeli kam voziti."
Težav se, kot pravi, zaveda tudi okoljski minister Simon Zajc. "Minister se zaveda, da bo s prenehanjem delovanja celotnega Kemisovega kompleksa za Slovenijo nastala težava ravnanja z nevarnimi odpadki, in sicer predvsem pri neodvozu tovrstnih odpadkov," so v petek sporočili iz njegovega kabineta. Pripisali so, da lahko odpadke zbirajo in predelujejo tista podjetja, ki imajo za to ustrezna dovoljenja, in napovedali, da bodo "v sodelovanju s pristojnimi za to problematiko in subjekti za ravnanje s takšnimi odpadki iskali skupno rešitev".
Če podjetja za ravnanje z odpadki ne bodo imela zagotovila, da bodo odpadke lahko oddala v tuje sežigalnice, jih tudi ne bodo sprejemala od slovenskih podjetij, saj imajo večinoma zelo omejene skladiščne kapacitete.
Kaj pa, če črni scenarij za Kemis obstane?
V Gorenju nam na vprašanje, ali bi v primeru, da inšpekcijska odločba obstane in bo Kemis moral rušiti, opustili dejavnost ali jo morda preselili na drugo lokacijo, niso odgovorili. Čeprav je očitno, da je to vprašanje za lastnika, so nas preusmerili na sam Kemis.
Šimenc nam je dejal le, da jih Gorenje za zdaj podpira. "Lastnik nas stoodstotno podpira. Kakšna bo usoda Kemisa, če obvelja odločitev, da je treba obrat zapreti, pa se bo odločalo takrat, ko se bo, če se bo, to zgodilo."
Tudi če Kemisu uspe in bo lahko še naprej posloval v Sinji Gorici, pa je vprašanje, ali še lahko "sobiva" z lokalno skupnostjo. Vrhničani na čelu z županom Danielom Cukjatijem in civilno iniciativo Eko Vrh so namreč odločeni, da ga odslovijo.
34