Torek, 5. 5. 2015, 9.49
7 let, 9 mesecev
Bruselj še izboljšal letošnjo gospodarsko napoved za Slovenijo
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je na tiskovni konferenci v Bruslju predstavil spomladansko gospodarsko napoved za območje evra, EU in vsako posamezno članico. Ta vključuje podatke o rasti, brezposelnosti, javnih financah in inflaciji v letih 2014-2016 in je pomembna podlaga za bruseljska specifična priporočila članicam EU za proračunsko in reformno ukrepanje, ki se pričakujejo sredi tega meseca.
V zimski gospodarski napovedi je namreč komisija Sloveniji za letos napovedala 1,8-odstotno, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno rast.
So pa v obeh primerih slovenske številke nad povprečjem v območju evra.
Javni dolg, ki je bil med letoma 2006 in 2010 v povprečju 28,6-odstoten, bo še naraščal. Letos se bo povzpel na 81,5 odstotka BDP, v prihodnjem letu pa še za 0,2 odstotne točke. To je sicer še vedno bolje od povprečja v območju evra in EU.
Inflacija v Sloveniji bo po napovedi komisije letos 0,1-odstotna, v naslednjem letu pa 1,7-odstotna, kar je v povprečju oziroma nekoliko več od povprečja v območju evra.
Ugodne razmere naj bi koristile vsem državam EU, vendar bo učinek v posameznih državah odvisen zlasti od njihove odzivnosti na nižje cene nafte in padanja vrednosti evra. "A še več je treba storiti, da okrevanje ne bo le sezonski pojav in bo trajalo tudi v prihodnje. Potrebujemo investicijski načrt in strukturne reforme," je opozoril.
Komisija območju evra za letos napoveduje 1,5-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 1,9-odstotno, celotni EU pa 1,8-odstotno oziroma 2,1-odstotno. Napoved za letos je za 0,1 oziroma 0,2 odstotne točke boljša kot v zimski napovedi. Najnižjo gospodarsko rast med vsemi članicami EU bo letos zabeležila Hrvaška. Ta bo 0,3-odstotna.
Inflacija naj bi po pričakovanjih v prvi polovici leta 2015 predvsem zaradi nižjih cen energentov ostala približno na ničelni ravni, cene življenjskih potrebščin pa naj bi se v drugi polovici leta in zlasti naslednje leto zvišale. Letna inflacija naj bi tako v EU kot območju evra zrasla z letošnjega 0,1 odstotka na 1,5 odstotka leta 2016.
Izboljšujejo se tudi fiskalni obeti tako v celotni EU kot v območju evra. Javnofinančni primanjkljaj kot delež BDP-ja naj bi letos v celotni EU padel na 2,5 odstotka, naslednje leto pa na 2 odstotka. V območju evra naj bi letos znašal 2 odstotka, naslednje leto pa 1,7 odstotka. Kot kaže, je javni dolg kot delež BDP-ja dosegel vrh leta 2014, od takrat pa se znižuje. Letos naj bi v celotni EU znašal 88 odstotkov in v območju evra 94 odstotkov, naslednje leto pa 86,9 odstotka oziroma 92,5 odstotka.
Med tveganja, ki lahko napoved znižajo, pa je Moscovici navedel hitrejši dvig cen nafte, geopolitična tveganja, volatilnost finančnih trgov in inflacija.
Komisija objavi tri celovite gospodarske napovedi na leto - spomladansko, jesensko in zimsko - in je usklajena z letnim ciklusom spremljanja gospodarskih razmer v EU, tako imenovanim evropskim semestrom. Pred uvedbo tega ciklusa jeseni 2012 je Komisija vsako leto objavljala dve celoviti in dve vmesni napovedi.