Petek, 20. 1. 2023, 13.30
1 leto, 10 mesecev
Brodnjak: Smo družba reliktnih pravic. Švicarji trdo delajo, mi bi pa imeli.
"Mi smo pa družba reliktnih pravic. Švicarji trdo in odgovorno delajo, mi bi pa imeli. V tem je velika razlika. Ko se bomo kolektivno odločili, da bomo trdo in odgovorno delali, ter se začeli zavedati, da smo odvisni od tega, kar ustvarimo, potem bomo bližje Švici, do takrat pa lahko samo sanjamo o tem in se raje sprašujemo, kdaj bomo spet ujeli Češko," pravi predsednik uprave NLB in predsednik Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji AmCham Slovenija Blaž Brodnjak.
AmCham je pripravil poslovni zajtrk, na katerem so govorili o slovenskem gospodarstvu v letu 2023. Kot eno od ključnih težav sta Brodnjak in ustanovitelj podjetja Lotrič Metrology ter predsednik državnega sveta Marko Lotrič navedla pomanjkanje kadra, predvsem strokovnjakov, saj se poleg slovenskega tudi balkanski kadrovski bazen prazni.
Brodnjak zato predlaga davčne spodbude za deficitarne poklice, kar bi imelo takojšnje učinke na trgu dela, nato pa tudi reformo izobraževalnega sistema, s čimer bi dolgoročno rešili kadrovske težave. Država bi po njegovih besedah morala podpreti tudi prekvalifikacije iz suficitarnih v deficitarne poklice.
Zaposlenim z vrtčevskimi otroki krajši delovni čas
Lotrič se kadrovskih težav loteva predvsem s podeljevanjem štipendij in povezovanjem z inštituti, fakultetami in drugimi podjetji. Želijo si biti prva izbira za mlade strokovnjake, zato se trudijo biti tudi podjetje, prijazno do družin. Zaposlenim z vrtčevskimi otroki tako med drugim omogočajo, da pozneje pridejo na delo in prej odidejo.
Članica uprave Luke Koper Nevenka Kržan je pojasnila, da je tudi v njihovem podjetju digitalizacija vse pomembnejša. Zaradi narave dela je sicer v Luki Koper zaposlenih le 17 odstotkov žensk, a v zadnjem obdobju zaradi sprememb v načinu dela zaposlujejo tudi žerjavistke. V podjetju sicer dela veliko delavcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik, pri čemer se spopadajo z dolgotrajnimi postopki pridobivanja delovnih dovoljenj.
Slovenija napreduje počasi
Sekretar na uradu za makroekonomske analize in razvoj Peter Wostner je dejal, da Slovenija na področju produktivnosti in konkurenčnosti napreduje, vendar tako počasi, da ne dohiteva držav, ki so pred nami, in da nas lovijo države, ki so za nami. Slovensko gospodarstvo sicer dobro deluje, vendar tisti, ki delajo, ustvarijo premalo, kar pa ne pomeni, da bi morali delati več, ampak da bi pri tem, kar delamo, morali ustvariti več.
Poudaril je, da številna podjetja prodajajo stare produkte, se premalo zavedajo pomena digitalizacije in, tako kot država, premalo vlagajo. Tudi on je opozoril na pomanjkanje kadra. Ker so že skoraj vsi poklici postali deficitarni, bi morala Slovenija pospešeno vlagati v avtomatizacijo svojih podsistemov, "sicer se bodo razsuli". Po Brodnjakovih besedah podjetja med drugim premalo vlagajo tudi zaradi ustvarjanja psihoze, da je dolg težava.
"Pa saj to je farsa. In mi to plačujemo s prispevki."
Brodnjak je opozoril tudi na vprašanje porabe in razdeljevanja državnega denarja. "Imamo 20 tisoč dodatno zaposlenih v javnem sektorju v petih letih ob vsej digitalizaciji, avtomatizaciji in robotizaciji, v gospodarstvu pa iščemo 30 tisoč delavcev. Kje je tu logika. Pa še 20 odstotkov višje plače so jim dali. Močno so tudi sindikalno organizirani, da se z njimi ni mogoče pogovarjati. Z vso simpatijo do novinarskega kadra na RTV, ampak, ali je to učinkovita ustanova? Koliko kadra imajo zasebne televizije? Seveda morajo zagotavljati vsebine, ki pokrivajo interese vsega naroda, toda ... Ali se je kdo spustil v učinkovitost RTV? 2.500 ali koliko jih je tam. Pa saj to je farsa. In mi to plačujemo s prispevki," je dejal.
"To je cirkus brez primere v srednji Evropi"
Brodnjak je tudi prepričan, da v Sloveniji ne spodbujamo ambicioznosti, ustvarjalnosti in delavnosti, ampak to stigmatiziramo in šikaniramo, kar v javnem diskurzu po njegovem počnejo celo vodilni nosilci oblasti v tej državi.
"Tega nismo videli zadnjih 30 let. To je cirkus brez primere v srednji Evropi. Tega se moramo zavedati. Hvala bogu, da nimamo več nobenega otoka, na katerega bi me v kakšni drugi državi poslali, vendar tako ne bomo prišli nikamor. Združenje Gospodarski krog pošlje pismo predsedniku vlade in pet ali šest mesecev ni odgovora. Kolesarji in preostali pa se pogovarjajo in dobijo kavo. Saj to nikamor ne vodi. To je zanikanje ustroja slovenske družbe. Pomeni, da gospodarstvo ni pomemben podsistem v tej družbi, če pol leta ne dobi pozornosti predsednika vlade."
"Švicarji verjamejo, da so uspešni samo toliko, kolikor je uspešno gospodarstvo"
O primerjavah Slovenije s Švico pa je povedal: "Švicarji verjamejo v znanost in v to, da so uspešni samo toliko, kolikor je uspešno njihovo gospodarstvo. In to vsak Švicar. Zato na vsakem drugem referendumu, ko gre za gospodarske teme, podprejo interese gospodarstva. Ko gre za spodbudno obdavčitev, ko gre za inovacije, ko gre za sistemsko pomembne prijeme. Mi smo pa družba reliktnih pravic. Švicarji trdo in odgovorno delajo, mi bi pa imeli. V tem je velika razlika. Ko se bomo kolektivno odločili, da bomo trdo in odgovorno delali, ter se začeli zavedati, da smo odvisni od tega, kar ustvarimo, potem bomo bližje Švici. Do takrat pa lahko samo sanjamo o tem in se raje sprašujemo, kdaj bomo spet ujeli Češko."
70