Torek, 12. 1. 2016, 17.04
1 leto, 2 meseca
Bodo nizke cene nafte Slovenijo popeljale na pot trdne gospodarske rasti?
Nafta se je samo prvi teden novega leta pocenila za dodatnih deset odstotkov, saj je zaradi preobsežnih svetovnih zalog in šibkosti kitajskega gospodarstva, ki je največji svetovni porabnik energentov, močno narasel strah svetovnih vlagateljev.
"Še pred dvema letoma, pri ceni nafte nad sto dolarjev (92,1 evra) za sod, je bila večina vlagateljev prepričana, da cene nafte pod to mejo niso dolgoročno vzdržne. Danes pa vlagatelji ceno nafte vidijo pri 20 dolarjih (18,4 evra)," ponazori upravitelj premoženja Marko Bombač iz družbe NLB Skladi, ki sicer konec leta ceno nafte vidi med 35 in 45 dolarji (med 32,3 in 41,5 evra) za sod.
"Na primer Morgan Stanley in tudi Citigroup zdaj trdita, da bo drugo četrtletje lahko brutalno za energente. Te možnosti se ne da izključiti in je celo vedno bolj verjetna. Seveda pa je cena nafta odvisna od številnih komponent, predvsem pa lahko kadarkoli posamezna politična napetost spremeni gibanje cen," pojasnjuje glavni ekonomist Skupine Alta Sašo Stanovnik in dodaja, da če se bo ta napoved uresničila, se bo to zgodilo že letos oziroma v prvi polovici leta.
- vlada si lahko z dvigom trošarin zagotovi boljšo fiskalno situacijo, - potrošniki več privarčujejo na račun energentov in posledično več potrošijo za druge dobrine, - posamezni vhodni stroški podjetij, kot je na primer transport, se cenijo, to pa povečuje njihov dobiček.
A Stanovnik pri vseh pozitivnih dejavnikih opozarja tudi na previdnost. "Če je močan padec nafte tudi simptom svetovnega gospodarskega ohlajanja ali pa slednje pripomore k temu zaradi težav posameznih držav in znižanja svetovnih naložb, je to dolgoročno tudi za nas slaba novica. A relativno gledano Sloveniji bolj koristijo nizke kot visoke cene nafte," je prepričan Stanovnik.
Znižanje cen nafte bo po njegovih napovedih pozitivno vplivalo tudi na okrevanje evroobmočja, ki je glavni trgovinski partner izvozno usmerjenega slovenskega gospodarstva.
"Največ bodo pridobila tista slovenska podjetja, ki prodajajo domačim potrošnikom in izvažajo v države, ki jim padec cen nafte koristi. To so predvsem države Evropske unije in Japonska. Slabše pa jo bodo odnesla tista podjetja, ki večinoma poslujejo z državami, ki so jih nizke cene nafte spravile na kolena. Ena izmed njih je tudi Rusija," še pravi Bombač.
"Korist od nižje cene nafte se porazdeli med potrošnike in državne prihodke, a država si vzame večji del pogače. Potem ko je cena surove nafte brent v zadnjih dveh letih upadla za 72 odstotkov, se je cena 95-oktanskega bencina znižala za 18 odstotkov, dizla pa za 26 odstotkov. Ob tem so marže trgovcev z nafto ostale nespremenjene, delež države v skupni maloprodajni ceni nafte pa raste," pojasnjuje Stanovnik.
"Z nižjo ceno pogonskih goriv bodo Slovenci povečali povpraševanje po energentih kot tudi drugih dobrinah, obenem pa se lahko znižajo stroški bančnih provizij in financiranja obratnega kapitala. Veliko bo odvisno od odločitve vlade, ali bo sprostila trg naftnih derivatov ali še naprej ohranjala obstoječi model določanja cen," zaključi vodja oddelka analiz v družbi Alta Invest, ki je delnice Petrola uvrstil med tri najbolj zanimive slovenske naložbe letošnjega leta.