stanovanja
nepremičnine
Sreda, 7. 11. 2018, 11.26
3 leta, 5 mesecev
Bodo mladim stanovanja postala bolj dostopna?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
1
Leta 2014 bi bilo za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje potrebnih 84 mesečnih plač, leta 2017 pa 101 mesečna plača, so izračunali na Inštitutu za študije stanovanj in prostora.
Da je stanovanjska problematika v Sloveniji pereča težava, ki ji odgovorni posvečajo premalo pozornosti, najbolje vedo prebivalci prestolnice. Predvsem mladi, ki se želijo osamosvojiti od staršev in rešujejo prvo stanovanjsko vprašanje.
Stanovanja v Ljubljani ob rasti cen za povprečno gospodinjstvo postajajo vse bolj nedostopna. Novogradenj, tudi občinskih, je premalo, najemni trg je neurejen, med drugim ugotavlja raziskava zavoda Inštitut za študije stanovanj in prostora.
Cene stanovanj se po ugotovitvah raziskave zvišujejo bistveno hitreje, kot se zvišujejo plače. V obdobju 2011-2017 se je povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani zvišala za 500 evrov (26 odstotkov), medtem ko je na drugi strani povprečna plača zrasla za 60 evrov (5 odstotkov).
Trenutno stanje na nepremičninskem trgu mladim ni prijazno in jih potiska na obrobje.
Posameznik s povprečno plačo 1.190 evrov neto bi po ugotovitvah inštituta lahko najel 68.815 evrov posojila z odplačno dobo 19 let in po 2,9-odstotni obrestni meri. S tem bi lahko kupil 20 od 1.750 stanovanj v Ljubljani, ki so trenutno oglaševana na spletnem portalu nepremicnine.net, povprečna površina stanovanja pa bi bila 21 kvadratnih metrov, kaže analiza inštituta Danes je nov dan. Leta 2014 bi bilo za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje potrebnih 84 mesečnih plač, leta 2017 pa 101 mesečna plača, so izračunali.
Gradnja luksuznih stanovanj mladim cilj še oddaljuje
Hkrati gradnja stanovanj močno zaostaja za rastjo prebivalstva - med letoma 2008 in 2017 je mesto pridobilo 15.500 prebivalcev, število stanovanj pa se je povečalo za 3.300. Poleg tega se je med novogradnjami povečal delež večjih in tudi bolj luksuznih stanovanj, ki so še bolj nedosegljiva večini Ljubljančanov.
V raziskavi ocenjujejo, da bo do leta 2025 v Ljubljani primanjkovalo 16.000 stanovanj. Glede na dolgoletne trende gradnje neprofitnih stanovanj (120 na leto) bo Ljubljana trenutni primanjkljaj štiri tisoč stanovanj odpravila šele leta 2050.
Primanjkuje deset tisoč najemnih stanovanj
Ker je za večino mladih nakup stanovanj nemogoč, so zaradi velikega povpraševanja po najemu podivjale tudi najemnine. Po grobih ocenah v Sloveniji primanjkuje deset tisoč najemnih stanovanj.
Republiški stanovanjski sklad sicer namerava primanjkljaj v naslednjih dveh letih zmanjšati za dva tisoč novih stanovanj v Ljubljani, Mariboru in Kranju. Ta bo oddajal za stroškovno najemnino, ki je višja od neprofitne.
Gradnja 500 novih neprofitnih stanovanj na Brdu v Ljubljani bo končana čez dve leti.
"Trenutno stanje na nepremičninskem trgu mladim ni prijazno in jih potiska na obrobje. Mladi smo tudi zaradi pritiska nižjih prihodkov in prekarnih oblik zaposlitve najšibkejši člen, ki potrebuje posebne ukrepe države. Teh ni, to pa se izkazuje v nevzdržnih razmerah.
Če mladi želimo priti do lastnega doma, smo prisiljeni v tržno reševanje problema, kjer je situacija katastrofalna. Na razpolago nam ostajajo stanovanja, kjer je bivanje manj kakovostno, hkrati pa so nam kršene številne najemniške pravice," pojasnjuje predsednik Mladinskega sveta Slovenije (MSS) Tin Kampl.
Nekatere občine že snujejo mladim prilagojeno stanovanjsko politiko
Dodaja, da so razmere najbolj kritične v Ljubljani in na Obali, s pomanjkanjem stanovanj za mlade pa se srečujejo tudi druge občine v državi. A nekatere so v sodelovanju z MSS že prepoznale problematiko in počasi snujejo mladim prilagojeno stanovanjsko politiko.
Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl upa, da so zadnje razprave o stanovanjski problematiki v medijih pozitiven signal, da "se bo končno zganila tudi politika".
Kampl vzroke za katastrofalno situacijo vidi v pomanjkanju jasne stanovanjske politike, ki bi poleg ustreznih ukrepov nadzorovala razmere na trgu dela in preprečevala anomalije.
Za ureditev najemniškega trga predlaga posege v stanovanjsko zakonodajo, ki bodo jasno razmejili pravice tako najemodajalcev kot tudi najemnikov. "Hkrati pa bi morala država z lastnimi stanovanji pripomoči k ureditvi razmer na najemniškem trgu," je prepričan.
Kampl upa, da so zadnje razprave o tej problematiki v medijih pozitiven signal, da "se bo končno zganila tudi politika".
1