Četrtek, 23. 11. 2017, 4.05
7 let
Bo Dušan Zorko z vrha pivovarne odšel na SDH?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,78
Dušan Zorko, odhajajoči generalni direktor Pivovarne Laško Union, je v igri za položaj člana uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja.
To informacijo nam je v zadnjih dneh potrdilo več virov. Zorko, ki je oktobra letos sporočil, da s prihodnjim letom zapušča vrh pivovarne, na naša vprašanja ni odgovoril.
Predsednik nadzornega sveta SDH Damjan Belič je za Siol.net potrdil, da bodo nadzorniki spet začeli postopke za imenovanje novega člana uprave. Pojasnil je, da nadzorni svet o predlogu, da bi ga iskali z mednarodnim javnim razpisom, še ni odločal. Nadzorniki SDH se bodo ponovno sestali 5. decembra.
Po sporih v koaliciji …
Uprava SDH, ki jo vodi Lidia Glavina, že od lanskega oktobra deluje le v dvočlanski sestavi. Nadzornemu svetu namreč po odstopu Anje Strojin Štampar ni uspelo imenovati tretjega člana, ki bi se v upravi pridružil Glavini in Nadi Drobne Popovič.
Razlog za to so bili spori v koaliciji. Že februarja so imeli nadzorniki na mizi predlog za imenovanje Matevža Marca, ki so ga podpirali Socialni demokrati (SD). Nasprotovali so mu v Stranki modernega centra (SMC) in Demokratični stranki upokojencev (DeSUS).
Marcu tedaj v dveh poskusih ni uspelo priti v upravo SDH.
… je nov kandidat SD očitno Zorko
To je bil čas ostrih kadrovskih spopadov med SMC in SD, ki se je pozneje prenesel tudi na imenovanje članov nadzornega sveta holdinga. V SD so namreč nasprotovali Francu Žmavcu in Željku Puljiću, ki sta ga podpirala SMC oziroma DeSUS. Tudi ta postopek se je končal brez imenovanja.
Tudi zato gre ob tem, da Glavina spada v kvoto SMC, Drobne-Popovičeva pa v kvoto DeSUS, utemeljeno sklepati, da je Zorko kandidat SD. S posamezniki te stranke ima namreč že iz preteklosti zelo dobre odnose.
Popolnitev uprave še pred državnozborskimi volitvami je zagotovo najbolj v interesu SD.
Belič: Komisije za nominacijo še ni
"Za imenovanje uprave SDH je pristojen izključno nadzorni svet, zato vse aktivnosti v zvezi z imenovanjem uprave izvaja nominacijska komisija, ki jo za potrebe imenovanja oblikuje nadzorni svet. Trenutno komisija ni oblikovana," pa je Damjan Belič komentiral neuradne informacije, da Zorka k prevzemu položaja nagovarja tudi ena od članic uprave SDH.
Damjan Belič, predsednik nadzornega sveta SDH
Na vrnitev Dušana Zorka v državno gospodarstvo bi lahko nakazoval tudi njegov intervju, ki ga je dal pretekli teden POP TV.
V njem o izzivih v prihodnosti ni govoril. Poudaril je le, da bo po odhodu s položaja generalnega direktorja ostal član nadzornega sveta Pivovarne Laško Union. V prispevku je Zorko nizal vrsto svojih dozdajšnjih uspehov.
Poudaril je še, da Pivovarna Laško Union za skupino Heineken ostaja "strateška pivovarna". Po nekaterih informacijah naj bi Zorka na čelu pivovarne nasledil menedžer iz tujine, domnevno iz Grčije.
Če bo Zorko res imenovan za člana uprave SDH, bodo njegovi prejemki precej nižji od tistih, ki jih je prejemal v pivovarni. Samo lani so prejemki članov organov vodenja in nadzora v Pivovarni Laško Union znašali dva milijona evrov, od tega fiksni del 1,5 milijona evrov.
Najprej Šrotov človek, nato ga je nasledil
Dušan Zorko je vodenje Pivovarne Laško prevzel poleti 2009 iz rok Boška Šrota. Pred tem je bil del najožjega Šrotovega kroga. Vodil je Pivovarno Union in predsedoval nadzornemu svetu Fructala: dveh družb, ki sta podjetjem v lasti Šrota po njegovih navodilih nepovratno posojali denar za lastninjenje poslovnega sistema iz Laškega.
Dušan Zorko je vodenje Pivovarne Laško prevzel poleti 2009 iz rok Boška Šrota. Pred tem je bil del najožjega Šrotovega kroga.
V zlatih Šrotovih časih je Pivovarna Laško kar 90 odstotkov od 450 milijonov evrov posojil, ki jih je najela, namenjala za dejavnosti, ki niso bile povezane s proizvodnjo pijač.
Nato je Zorko, ko je uvidel, da se je politika v času vlade Boruta Pahorja odločila obračunati s Šrotom in preostalimi "tajkuni", zamenjal stran. Pri tem je ključnega zaveznika našel v tedanjem ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku.
Zorko sicer nikoli ni bil osumljenec v preiskavi Šrotovih poslov. Kar je bilo najprej presenečenje, je odgovor dobilo po razkritju notarsko overjene izjave, s katero so Zorko in preostali direktorji iz skupine Laško "priznali", da so bili le izvrševalci Šrotovih navodil.
Na sodišču je nato Zorko pričal proti Šrotu, ki je bil pozneje - tudi zaradi zadeve Istrabenz-Laško - obsojen na enotno zaporno kazen devet let in pol.
Še lani je dobil nov mandat
Na čelu pivovarne, ki je v njegovem času prodala Mercator, Fructal, Radensko in Delo, je Zorko dočakal tudi zamenjavo lastništva pivovarne, ki jo je leta 2015 kupil nizozemski Heineken.
Še lani septembra je Zorko dobil nov triletni mandat. Imenovan je bil skupaj z Mirjam Hočevar, Marjeto Zevnik, ki se je vmes že poslovila od pivovarne, Matejem Osetom, Martinom Hayesom, Oleksandrom Makarenkom in Rumenom Ivanom Kolevom.
Istega leta so Nizozemci, kot razkriva konsolidirano poročilo o poslovanju za leto 2016, Pivovarno Union pripojili k Pivovarni Laško in drugo preimenovali v Pivovarno Laško Union. Pri tem torej ni šlo za združitev. Z reorganizacijo je 155 ljudi lani ostalo brez službe, Heineken pa jim je izplačal za šest milijonov evrov bruto odpravnin.
Ali novih odpuščanj v Laško Unionu res ne bo?
Čeprav je Zorko v zadnjem javnem nastopu zatrjeval, da novih odpuščanj v pivovarni ne bo, pa podatki Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) razkrivajo, da je sindikat zaposlenih v nekdanji Pivovarni Union konec avgusta obiskal ministrstvo za finance.
Na sestanku so razpravljali o problematiki obdavčenja odpravnin. To odpira špekulacije, da bo Heineken nadaljeval zmanjševanje števila zaposlenih.
Pivovarna Laško Union je lani ustvarila slabih 150 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno 16 milijonov evrov manj kot leta 2015. Denarni tok (EBITDA) se je krepko zvišal – na dobrih 26 milijonov evrov. Čisti dobiček je znašal enajst milijonov evrov.
Neto finančni dolg pivovarne je konec lanskega leta znašal 148 milijonov evrov.
V letu prevzema se je zadolžila pri Heineken International za 185 milijonov evrov po fiksni obrestni meri in s tem denarjem poplačala dolgove do bank. V prvem letu po prevzemu je odplačala za petnajst milijonov evrov posojil in 3,8 milijona evrov obresti.
