Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v predstavitvi predlogov za spodbujanje gospodarske rasti v Evropi izpostavil Slovenijo kot dober primer spodbujanja zaposlovanja mladih.
Barroso je na neformalnem srečanju voditeljev članic EU v predstavitvi voditeljem v povezavi s problemom brezposelnosti mladih spomnil, da je ta v osmih članicah unije bistveno nad povprečjem EU. To so Španija, Grčija, Slovaška, Litva, Italija, Portugalska, Latvija in Irska. Zanje je predlagal vzpostavitev posebnih "ekip za ukrepanje". Te naj bi v 11 tednih, do sredine aprila, pripravile načrte, ki naj bi bili vključeni v nacionalne reformne programe. Te morajo članice unije vsako leto poslati v oceno Evropski komisiji.
"Zmanjšanje bremen, ki jih predstavljajo davki in socialni transferji"
Hitre rezultate je treba po njegovih besedah doseči z uporabo obstoječih mehanizmov, na primer z bolj ciljnim izkoriščanjem evropskih sredstev. Dolgoročni ukrepi pa naj bi na primer vključevali zmanjšanje bremen, ki jih predstavljajo davki in socialni transferji.
"To so izkušnje, od katerih lahko imajo koristi tudi številne druge države"
Ob tem je Barroso izpostavil nekaj dobrih primerov - iz Nizozemske, Poljske in tudi Slovenije. V Sloveniji se mu zdi dober ukrep uporaba sredstev Evropskega socialnega sklada za financiranje spodbujanja zaposlovanja mladih odraslih, mlajših od 26 let. "To so izkušnje, od katerih lahko imajo koristi tudi številne druge države," je menil.
Barroso: Treba je najti izhod iz "začaranega kroga"
Barroso je v svoji predstavitvi med drugim poudaril, da je treba najti izhod iz "začaranega kroga" šibke rasti, velike brezposelnosti, slabe produktivnosti in negotovosti glede finančne stabilnosti, v katerem se je znašla Evropa. Šef komisije je v predstavitvi poleg boja proti brezposelnosti mladih izpostavil še pomen spodbujanja rasti, ki je po njegovem mnenju "pereča prioriteta", potrebo po kombiniranju discipline in ukrepov za rast pa tudi pomoč malim in srednjim podjetjem za krepitev njihove konkurenčnosti.
"Obstaja precejšnja vsota denarja, ki še ni izkoriščena"
Poleg tega je poudaril, da je treba zagotoviti boljše izkoriščanje evropskih sredstev. "Obstaja precejšnja vsota denarja v okviru strukturnih skladov - skupno 82 milijard evrov - ki še ni izkoriščena," je poudaril. Ta denar bi bil lahko po njegovih besedah preusmerjen v posojilne programe malim in srednjim podjetjem.
"Ponovno se srečujemo v ozračju krize in pritiskov. Vemo, da so naši trenutni problemi posledica dolgoročnih neravnovesij in razlik v konkurenčnosti v in zunaj območja evra," je še opozoril Barroso v nastopu pred šefi članic unije.
2
