Ponedeljek, 26. 11. 2018, 10.41
5 let, 12 mesecev
Ali lahko v Sloveniji pričakujemo še kakšno multinacionalko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,99
9
Gradnja prve faze Magnine naložbe gre h koncu, avstrijsko-kanadska avtomobilska multinacionalka pa poskusni zagon lakirnice načrtuje za januar, redno proizvodnjo za prihajajočo pomlad.
Po nekaj odmevnih prihodih mednarodnih podjetij v Slovenijo smo preverili, ali si lahko v bližnji prihodnosti obetamo še kakšno novo. Na gospodarskem ministrstvu zatrjujejo, da so dnevno v stiku z morebitnimi investitorji. A ker gre za zaupne informacije, o konkretnih imenih ne morejo govoriti.
Proizvodni obrat avstrijsko-kanadske multinacionalke Magna v Hočah, tovarna robotov japonske korporacije Yaskawa v Kočevju, proizvodni obrat medicinskih elastomerov japonske multinacionalke Sumitomo Rubber v Logatcu, objekt za sterilizacijo medicinske opreme in logistični center britanskega podjetja Steris AST v Komendi in lesnopredelovalni center škotskega podjetja BSW Timber na Gomilskem so najbolj odmevni primeri tujih neposrednih naložb v Sloveniji v zadnjih dveh letih.
Slovenija si želi za 15 milijard evrov tujih naložb
Vrednost tujih neposrednih investicij (TNI) v Sloveniji od leta 2013 raste, potem ko je v obdobju gospodarske krize nekaj let nihala. Konec lanskega leta je TNI dosegel 13,7 milijarde evrov, kar, izraženo v odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), pomeni 31,6 odstotka. To je za 704,3 milijona evrov oziroma 5,4 odstotka več kot konec leta 2016, razkriva publikacija Neposredne naložbe, ki jo letno izdaja Banka Slovenije. Slovenija si želi obseg TNI do konca leta 2020 povečati na 15 milijard evrov.
Med državami vlagateljicami so prevladovale članice EU, ki so imele konec leta 2017 skupno 84,3 odstotka vrednosti vseh TNI v Sloveniji. Med njimi je bila najpomembnejša Avstrija, ki ji je pripadlo 25,6 odstotka vseh TNI. Sledijo ji Luksemburg, Švica, Nemčija in Italija.
Ministrstvo se pogovarja z vlagatelji v različnih panogah
Ali se po vstopu nekaterih multinacionalk v slovensko poslovno okolje v bližnji prihodnosti lahko obetamo še kakšno novo? Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je zadolženo za oblikovanje politike spodbujanja TNI, zatrjujejo, da so dnevno v stiku s številnimi morebitnimi tujimi vlagatelji. "Nekateri izmed njih zgolj informativno sprašujejo o možnostih vlaganj v Slovenijo, z nekaterimi pa so se že začeli podrobnejši pogovori o naložbah (iskanje lokacij, možnosti spodbud …)," odgovarjajo.
O konkretnih družbah zaradi zaupnosti oziroma podpisanih sporazumih o nerazkrtiju podatkov ne morejo govoriti. Razkrili so le, da se pogovarjajo z vlagatelji v različnih panogah predelovalne industrije, logistike in drugih.
- subvencije,
- spodbude v obliki posojila, jamstva in subvencionirane obrestne mere in
- možnost nakupa nepremičnin v lasti občin po cenah, ki so nižje od tržnih, na podlagi neposredne pogodbe.
Začetne investicije s prvim kapitalskim vstopom tujih vlagateljev oziroma tako imenovane naložbe greenfield v Sloveniji sicer pomenijo najmanjši delež med prilivi iz naslova TNI.
Zagon poskusne proizvodnje v tovarni Yaskawa v Kočevju, ki bo izdelovala sedem različnih tipov robotov, pričakujejo januarja prihodnje leto.
Zanimanje za naložbe greenfield opažajo predvsem v panogah, kjer je Slovenija tradicionalno močna oziroma izkazuje nekatere konkurenčne prednosti. To so na primer avtomobilska, elektro in strojno-predelovalna industrija. V zadnjem času pa ministrstvo opaža povečano zanimanje za vlaganja v lesnopredelovalno panogo in turizem.
Največje ovire, ki odvračajo tuje vlagatelje
Na vprašanje, zakaj Slovenija ni bolj privlačna za TNI, na ministrstvu odgovarjajo, da je mogoče razloge zagotovo iskati med nekaterimi osnovnimi ekonomskimi dejavniki, kot sta velikost trga in BDP, ter regulatorno-političnimi dejavniki in poslovnim ter podpornim okoljem.
"Prav poslovno okolje je ključni izziv pri izboljšanju konkurenčnosti Slovenije v mednarodnem okolju," so prepričani na ministrstvu. Med izzive se največkrat uvrščajo davki oziroma visoka obremenjenost plač, komunalno in po prostorskem načrtu urejena zemljišča ter preobsežni administrativni in preostali postopki.
Negativni odzivi na tuje naložbe največkrat povezani z vplivi na okolje
Na ministrstvu poudarjajo, da se pri vsaki novi naložbi običajno srečujejo tako s pozitivnimi kot negativnimi odzivi različnih deležnikov. Odzivi na negativni strani so največkrat povezani z vplivom na prostor in z zaostrovanjem konkurence.
Kdaj lahko v Sloveniji pričakujemo novo tujo neposredno investicijo in koliko novih delovnih mest si lahko obetamo, na ministrstvu odgovarjajo: "Upamo, da se bo trend pozitivnih prilivov tujih naložb nadaljeval tudi v prihodnje in da bomo lahko te informacije kmalu delili tudi z javnostjo."
9